Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (34.201-34.300)

  1. prižìg, -žíga, m. die Anzündung, Cig.
  2. prižígalica, f. ein zusammengelegter Streifen Papier zum Anzünden der Tabakspfeife (Fidibus), Jan.
  3. prižigȃłnica, f. die Lunte, Cig., Zora.
  4. prižigȃłnik, m. der Anzündestock (mit dem Löschhütlein) in der Kirche, Gor.; — der Luntenstock, Cig.
  5. prižigálọ, n. ein Werkzeug zum Anzünden, der Anzünder, Cig.; das Feuerzeug, Cig.
  6. prižíganje, n. das Anzünden.
  7. prižígati, -am, vb. impf. ad prižgati; anzünden.
  8. prižigȃvəc, -vca, m. der Anzünder, Cig., Jan.
  9. prı̑žka, f. ein bunt gefärbter Apfel, Z.
  10. prı̑žnica, f., Cig., Jan., pogl. pridižnica.
  11. prižrebljáriti, -ȃrim, vb. pf. als Nagelschmied o. Nagelkrämer erwerben, Cig.
  12. prižrebljáti, -ȃm, vb. pf. annageln, Cig., Jan.
  13. prižúgati, -žȗgam, vb. pf. durch Drohen erreichen oder erzwingen, Jan. (H.).
  14. prižúliti, -im, vb. pf. mit Schwielen, d. i., mit harter Arbeit verdienen: prižuljen ajdov kruh, Zv.
  15. prižvę́čiti, -im, vb. pf. kauend kommen, Cig.
  16. prižvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. klingelnd, schellend kommen, Levst. (Zb. sp.).
  17. prižvenkljáti, -ȃm, vb. pf. = prižvenketati, Jan. (H.).
  18. prižvížgati, -am, vb. pf. 1) pfeifend herankommen; — 2) p. si kaj, sich etwas erpfeifen, Cig.
  19. prižvižgávati, -am, vb. impf. dazupfeifen, mit dem Pfeifen begleiten: Lepo mu je ptič'ca prižvižgavala, Npes.- Mik.
  20. prižvižgováti, -ȗjem, vb. impf. dazupfeifen, mit dem Pfeifen begleiten, Cig.
  21. prižvrgolẹ́ti, -ím, vb. pf. zwitschernd kommen.
  22. pȓja, f. = 1. prnja, C., Mik.
  23. pŕkati se, -am se, vb. impf. = prskati se, C.
  24. pȓkəc, -kca, m. neka kožna bolezen: menda = peračec, Erj. (Torb.).
  25. pȓknja, f. der Hintere (podex), BlKr.
  26. pŕkovəc, -vca, m. der Bovist (lycoperdon bovista), Trnovski gozd- Erj. (Torb.).
  27. pȓlje, adv., nam. prvlje = prej, vzhŠt.- Vest.
  28. 1. pȓnja, f. der Wortstreit, der Zank, Jan., ogr.- Mik.
  29. 2. pȓnja, f. der Fetzen, Ravn., BlKr.- M., C.; odpisal je na neki trdi, grapasti prnji, LjZv.; — prim. 2. brnja; tudi hs. prnja, der Fetzen.
  30. prnjȃnje, n. das Zanken, ogr.- C., Raič ( Nkol.).
  31. pȓnjast, adj. streitsüchtig, zänkisch, ogr.- C.
  32. prnjáti, -ȃm, vb. impf. streiten, ogr.- Mik.; = p. se, Jan.; p. se nad čim, ogr.- Valj. (Rad).
  33. 1. pŕnjav, adj. = prnjast, ogr.- C.
  34. 2. pŕnjav, adj. = cunjav, Zv.
  35. pŕnjavəc, -vca, m. = razcapan človek, BlKr.- Let.
  36. pro-, praef. le v malo besedah se je ta predpona ohranila: prodaj (prodati), prostor (prostreti); z večine se je nadomestila s predpono: pre-, ki je blizu istega pomena; novejši pisatelji so jo zopet začeli v nekaterih, največ iz drugih slovanskih jezikov vzetih besedah pisati.
  37. probẹlẹ̑žba, f. die Vormerkung, DZ.
  38. probẹlẹ́žən, -žna, adj. Vormerkungs-: probelẹ̑žna prošnja, DZ.
  39. probẹlẹ́žiti, -lẹ̑žim, vb. pf. vormerken, DZ.
  40. probı̑tək, -tka, m. die Ausbeute ( bes. in Bergwerken), h. t.- Cig. (T.).
  41. prǫ̑bka, f. der Korkstöpsel, Cig., Jan.; — rus.
  42. prǫ̑bkast, adj. korkartig, Cig.
  43. prǫ̑bkov, adj. Kork-, Cig.
  44. probkovína, f. der Korkstoff, der Kork, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — pogl. pluta.
  45. problẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. = obledeti, Vrt.
  46. problēm, m. zastavek, das Problem.
  47. problemātičən, -čna, adj. problematisch.
  48. probȗd, m. das Erwachen, Let.; narodni p., SlN.
  49. probudı̑telj, m. der Erwecker, Zora.
  50. probudíti, -ím, vb. pf. erwecken = zbuditi, prebuditi, nk.
  51. probȗja, f. die Erweckung: narodna p., C.
  52. prǫ́ca, f. = procajna, Št.- C.
  53. prǫ́cajna, f. ein geflochtener, runder Korb ohne Henkel, C., BlKr.; v procajnah (procanjah) nosijo blagoslov v cerkev o veliki noči, BlKr.- Navr. (Let.); — ein bauchiger Korb mit Henkeln, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — (tudi: prǫ̑caj, prǫ̑cək, Dol.); — prim. cajna.
  54. prǫ́cajnica, f. dem. procajna, C.
  55. prǫ́canja, f., Navr. (Let.), pogl. procajna.
  56. procẹ̀d, -cẹ́da, m. polje na proced, durchlassender Boden, C.
  57. procẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = ocenjevati, precenjevati, Krelj.
  58. procēnt, m. odstotek, das Procent.
  59. prǫ́cẹp, m. rakla, s katero se zažiga kopa, die Quandelstange, Mune v Čičih- Erj. (Torb.).
  60. procēs, m. das Verfahren, der Process ( chem., phil.), Cig. (T.), Žnid.
  61. procẹ̑sija, f. der feierliche Umgang, die Procession; procesija bo šla tod; iti s procesijo, an der Procession theilnehmen; cela p. jih je prišlo, jvzhŠt.
  62. prǫ̑cka, f. = procajna, Levst. (Rok.), Rib.
  63. pròč, adv. weg; p. iti, p. vzeti, p. dejati itd.; p. od mene! roke proč! proč je (es ist aus, es ist vorbei), ni več pomagati! (tudi: proč je, er (sie) ist dahin! vse je proč, alles ist verloren).
  64. pročę̑lje, n. die Vorderseite (eines Gebäudes), die Fronte, Jan., C., Cig. (T.), Levst. (Pril.).
  65. pročítati, -am, vb. pf. = prečitati, Zora; ( hs.).
  66. pročr̀t, -čŕta, m. das Profil, h. t.- Cig. (T.); dolžinski p., das Längenprofil, prečni p., das Querprofil, Levst. (Močv.).
  67. prǫ́d, m. das Gerölle, das Geschiebe, der Flussschotter; die Sandbank, Cig. (T.), C.; die Flussinsel, Meg.- Mik.; (prodi heißen die Drauinseln, Mik.).
  68. prọ̑daj, m. der Verkauf: na prodaj, zum Verkauf, feil; tukaj je na prodaj žito, vino, hier ist Getreide, Wein zu haben; to ni na p., das ist nicht feil; pol sveta je na prodaj, pol se ga pa more kupiti — in der Welt ist alles feil, Npreg.- Cig.; imeti na p., zu Kaufe, feil haben; gre v prodaj, es findet Absatz, jvzhŠt.; marsikaj se je dalo v prodaj (ist verkauft worden), Jurč.; za prodaj pripravljati, Jurč.; — druzega prodaja ni (= druge reči, ki bi se prodajala), Prim.
  69. prodȃja, f. der Verkauf; posilna p., zwangsweise Veräußerung, DZ.; p. duhovnih reči, Krelj; slaba p., schlechter Absatz, Cig.; na prodajo = na prodaj, Meg., Boh., Dalm.; nebesa so na prodajo, Krelj; na prodajo postavljene reči, Hip. (Orb.); na prọ̑dajo biti, v prọ̑dajo staviti, Levst. (Nauk); — der Verschleiß; p. soli, tobaka; p. na debelo, na drobno, der Groß-, Kleinverschleiß.
  70. prodajáč, m. der Verkäufer, der Verschleißer, Cig., Levst. (Nauk).
  71. prodajalíšče, n. der Verkaufsplatz, Cig.; — das Absatzgebiet, Cig. (T.).
  72. prodajȃłnica, f. das Verkaufslocale, der Kaufladen, Cig., Jan., nk.
  73. prodȃjanje, n. das Verkaufen; das Feilbieten.
  74. prodȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad prodati; verkaufen, feilbieten; na debelo, na drobno p., im Großen, im Kleinen, en gros, en detail verkaufen; na vago p., nach dem Gewichte verkaufen; po hišah p., hausieren, Jan.; dolg čas p., lange Weile haben, jvzhŠt.; čas p., müßig sein, Cig.; revo p., in Noth und Elend sein, Cig.; = siromaščino, revščino p., Z., jvzhŠt.; sitnost p., lästig fallen; zijala p., gaffen; svojo učenost p., seine Weisheit auskramen, Cig.; laži p., Lügen vorbringen, Cig.
  75. prodajȃvəc, -vca, m. der Verkäufer; der Verschleißer; der Feilbieter; — tudi: prodȃjavəc.
  76. prodajavína, f. die Feilschaft, coll. die Feilschaften, V.-Cig., DZ.
  77. prodajȃvka, f. die Verkäuferin, die Verschleißerin; die Feilbieterin: — tudi: prodȃjavka.
  78. prodájən, -jna, adj. 1) Verkaufs-, Cig., Jan.; — 2) verkäuflich, Cig., Jan.
  79. prodajílọ, n. das Verkaufen, die Feilbietung, Cig., Vrtov. (Vin.), Svet. (Rok.), Gor.
  80. prodȃjnica, f. = prodajalnica, Cig., Jan.
  81. prodȃjnik, m. der Verräther, ogr.- C.
  82. prọ̑dałən, -łna, adj. verkäuflich: prodalno meso, Levst. (Nauk).
  83. prodȃłnica, f. = prodajalnica, C., Vrt., Let., Levst. (Zb. sp.).
  84. prǫ́dast, adj. schotterig, kiesig; prodasta zemlja.
  85. prodáti, -dám, I. vb. pf. 1) verkaufen; z dobičkom, z izgubo p., vortheilhaft, mit Schaden verkaufen; p. pod nič, spottwohlfeil verkaufen; po dražbi p., verauctionieren; — 2) verrathen, ogr.- C.; — II. prǫ́dati, prǫ́dam, vb. impf. = prodajati, Gor.; ti, ki olje prodajo, Krelj; Po čem vi raje prǫ́date? Npes.- Vod. (Pes.); Lepoto zemlje prodate na drobno, Str.
  86. prodávati, -am, vb. impf. ad prodati = prodajati, ogr., kajk.- Valj. (Rad), Levst. (Nauk).
  87. prodȃvəc, -vca, m. = prodajavec, Meg., Trub., Krelj.
  88. prǫ́dəc, -dca, m. = prod, das Gerölle, Jan., C.; der Schotter, vzhŠt.
  89. prǫ́dək, -dka, adj. eifrig, muthig, C.; munter, C., Mik.; prodka voda, Zora; prodka beseda, fließende Sprache, Bes.
  90. prodekȃłnica, f. = pridižnica, kajk.- Valj. (Rad).
  91. prodekováti, -ȗjem, vb. impf. = pridigati, kajk.- Valj. (Rad).
  92. prǫ́dən, -dna, adj. = prodnat.
  93. prodína, f. 1) die Schottererde, C.; — 2) die Sandbank, Cig. (T.).
  94. prodı̑rati, -am, vb. impf. = predirati: vorwärts dringen, eindringen, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Min.); veter prodira v najmanjše luknjice, Žnid.
  95. prodíšče, n. die Flussschottergrube, Cig.
  96. prǫ̑dje, n. das Flussgerölle, Cig., C.
  97. prǫ̑dnat, adj. Flussschotter enthaltend, schotterig; prodnata zemlja.
  98. prǫ̑dnica, f. die Flussschotter enthaltende Erde, die Grieserde, Cig.
  99. prǫ̑dnik, m. 1) okrogel kamen v produ, der Rollstein, der Flussstein, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) eine Art Strandläufer: das Grünbeinchen (tringa), Cig., Frey. (F.).
  100. prodnjáča, f. = prodovita zemlja, kajk.- Valj. (Rad).

   33.701 33.801 33.901 34.001 34.101 34.201 34.301 34.401 34.501 34.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA