Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (34.101-34.200)

  1. prizanȃšanje, n. das Verschonen, das Nachsehen.
  2. prizanȃšati, -am, vb. impf. ad prizanesti; schonen: p. komu; nachsehen: p. komu kaj.
  3. prizanȃšavəc, -vca, m. der Nachsicht übt, der Schoner, Mur., Cig., Jan.
  4. prizanȃšba, f. = prizanašanje; die Nachsicht, Jan.; s prizanašbo in dobroto ne boš nikdar dobro opravil, Jurč.; ne pozna nobene prizanašbe, Andr.
  5. prizanášən, -šna, adj. = prizanesljiv: Bog je p., Ravn.
  6. prizanȃšljiv, adj. = prizanesljiv, Jan., C., Jurč.
  7. prizanȃšljivost, f. = prizanesljivost, Jurč.
  8. prizanášnost, f. die Nachsichtigkeit, die Indulgenz, Cig., Jan.; gola božja milost in prizanašnost ga je, Ravn.- Valj. (Rad).
  9. prizanę̑sba, f. die Nachsicht, die Verschonung, Cig., Nov.
  10. prizanę̑sək, -ska, m. die Nachsicht, Jan.; brez prizaneska, Cig.
  11. prizanésən, -sna, adj. = prizanesljiv, Mur., Jan.
  12. prizanesljìv, -íva, adj. nachsichtig, langmüthig, schonend.
  13. prizanesljívost, f. die Nachsichtigkeit, die Langmüthigkeit, die Schonung.
  14. prizanésti, -nésem, vb. pf. nachsehen, verschonen; p. komu kazen; sovražniki nikomur niso prizanesli; prizanesi nam, o Gospod!
  15. prizȃnkati, -am, vb. pf. mittelst einer Schlinge anhängen, anschlingen, Mur., Cig.
  16. 1. prizȃrjati, -am, vb. impf. ad 1. prizoriti = prizorevati, Jan.
  17. 2. prizȃrjati, -a, vb. impf. prizarja, der Morgen bricht an, Jan.
  18. prizaslȗžək, -žka, m. der Nebenverdienst, DSv.
  19. prizaslúžiti, -im, vb. pf. nebenbei verdienen, Gor.- DSv.
  20. prizávati, -am, vb. impf. ad prizvati = prizivati, Danj.- Mik.
  21. prizdvígati, -dvı̑gam, vb. impf. p. komu kaj, jemandes Versehen aus übler Absicht bemerken und als wichtig vorstellen, ihm etwas aufmuthen, V.-Cig.
  22. prizdvigováti, -ȗjem, vb. impf. = prizdvigati, Cig.
  23. prizelenẹ́ti, -ím, vb. pf. grünend kommen: Pomlad bo gorka spet prizelenela, Zv.
  24. prizę̑məlje, n. = prizemje, Jes.
  25. prizę́mən, -mna, adj. = pritlešen, ebenerdig, Bes., Zora, Raič (Slov.).
  26. prizę̑mje, n. die Erdnähe, das Perigäum ( astr.), Cig. (T.).
  27. prizę̑mlje, n. das Erdgeschoss, Jan., DZ.
  28. prizemljíka, f. der unterste Theil des Baumes an der Wurzel, C.
  29. prizemljíkov, adj. p. les, Holz an der Baumwurzel, C.
  30. prizemljíkovəc, -vca, m. das Holzstück an der Baumwurzel, C.
  31. prizemljíkovina, f. = prizemljikov les, C.
  32. prizę̑rati, vb. impf. lauern, Notr.- M.
  33. prizẹ́vati, -am, vb. pf. mit offenem Munde o. gähnend kommen.
  34. prizíbati, -bam, -bljem, vb. pf. wiegend, schüttelnd heranbringen: voz nas je prizibal, Zora; — p. se, schwankend, wackelnd herankommen.
  35. prizìd, -zída, m. die Schildmauer, die Escarpe, Cig.
  36. prizidáriti, -ȃrim, vb. pf. mit der Maurerei erwerben.
  37. prizídati, -am, vb. pf. 1) anmauern; steber k steni p.; — dazubauen, anbauen; hlev k hiši, kapelico k cerkvi p.; — 2) mit dem Mauern, Bauen gelangen: p. do vrha, Cig.
  38. prizidávati, -am, vb. impf. = prizidovati.
  39. prizı̑dək, -dka, m. der Zubau, der Anbau, Cig., Jan., C.; die Halle bei Kirchen, Cig.
  40. prizı̑dje, n. 1) der Zubau, das Angebäude, Cig., C., Levst. (Pril.); — 2) die Futtermauer, die Gegenmauer, Cig.; — 3) der Raum zwischen der Stadtmauer und den Häusern, der Zwinger, Pot.- Cig.
  41. prizidováti, -ȗjem, vb. impf. ad prizidati.
  42. prizijáti, -ȃm, vb. pf. 1) gaffend kommen, M.; — 2) schreiend kommen ( zaničlj.), jvzhŠt.
  43. prizı̑v, m. die Berufung, C., nk.; p. do ministerstva, DZkr.
  44. prizívanje, n. das Herbeirufen, die Anrufung: p. božje pomoči, Cig. (T.).
  45. prizívati, -vam, -vljem, vb. impf. ad prizvati; herbeirufen, Z., nk.; p. (višjo oblast), appellieren, C.
  46. prizı̑vən, -vna, adj. Berufungs-, Appellations-: prizivni rok, die Berufungsfrist, DZkr.; prizivno sodišče, nk.
  47. prizı̑vnica, f. die Appellantin, Jan. (H.).
  48. prizı̑vnik, m. der Appellant, Jan. (H.).
  49. prīzma, f. das Prisma.
  50. prizmātičən, -čna, adj. prismatisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  51. prizmatoīd, m. das Prismatoid, Cig. (T.).
  52. priznȃk, m. das Merkmal, das Kennzeichen, Cig. (T.), DZ., Nov.; — stsl., rus.
  53. priznaníca, f. 1) das Einbekenntnis, die Fassion, DZ.; — 2) das Anerkennungs-, das Belobungsschreiben, C.
  54. priznanı̑łnica, f. die Avisokarte, DZ.
  55. priznanílọ, n. die Verständigung, das Aviso, DZ.; die Ankündigung, die Nachricht, Cig. (T.), DZ.
  56. priznániti, -znȃnim, vb. pf. p. komu kaj, jemanden von einer Sache verständigen, DZ.; p. knjigo, ein Buch anzeigen, Cig. (T.).
  57. priznánjati, -am, vb. impf. ad priznaniti, DZ.
  58. priznȃnje, n. 1) das Geständnis, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Anerkennung, Cig., Jan., nk.
  59. priznanjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad priznaniti, = priznanjati, DZ.
  60. priznȃnski, adj. Anerkennungs-: p. diplom, DZkr.
  61. priznȃtəv, -tve, f. die Anerkennung, Jan.
  62. priznáti, -znȃm, vb. pf. 1) zugestehen, Cig., Jan., nk.; — 2) anerkennen, Cig., Jan., nk.; pismo p., eine Urkunde agnoscieren, Cig.; — hs.
  63. priznȃva, f. die Anerkennung, Cig., SlN.
  64. priznávanje, n. das Anerkennen, die Anerkennung, C., nk.
  65. priznávati, -am, vb. impf. ad priznati, Cig., Jan., nk.
  66. 1. prizòr, -zóra, m. der Anblick: krasen p., nk.; — die Scene, Cig., Jan., C., nk.
  67. 2. prizòr, -zóra, m. 1) das Nebengetreide, C.; — 2) das Gemüse, C.
  68. prizórən, -rna, adj. scenisch: prizorni spisi, Str.
  69. prizorẹ́ti, -ím, vb. pf. reif werden.
  70. prizoríšče, n. der Ort einer Scene, nk.; — die Scenerie, Let.
  71. 1. prizoríti, -ím, vb. pf. = prizoreti, M., jvzhŠt.
  72. 2. prizoríti, -ím, vb. pf. mit der Morgenröthe herankommen, Z.; — = p. se: danica se je prizorila, ogr.- C.
  73. prizǫ̑rnica, f. die Schaubühne, nk.
  74. prizòv, -zóva, m. = priziv, C.
  75. prizóvən, -vna, adj. = priziven, Appellations-, Jan.
  76. prizrȃvənski, adj. p. človek = tak, kateri ne spada h kaki družbi ali skupini, pa se je le tako pridružil, Svet. (Rok.).
  77. prizváti, -zóvem, vb. pf. herbeirufen, Mur.; piščance p., durch Lockrufe bewirken, dass die Hühner herbeikommen, jvzhŠt.; — p. koga, jemanden zuziehen, Cig. (T.).
  78. prizvòk, -zvǫ́ka, m. der Anklang ( gramm.), Cig. (T.).
  79. prizvončkáti, -ȃm, vb. pf. schellend kommen, Cig.
  80. prı̑ž, m. die Streifborte, C.; der gefärbte Tischtuchstreifen, C.; — prim. prižati.
  81. prı̑ža, f. 1) der Streifen, der Fleck, C., Gor.; solnčne priže, die Sonnenflecken, Cig. (T.), C.; — 2) ein geflecktes, scheckiges Thier, C.; — prim. prižati.
  82. 1. prižágati, -am, vb. impf. 1) = prižigati, Rož.- Kres; svečo p., Npes.-Schein.; solnce prižaga = pripeka, Jarn. (Sadj.).
  83. 2. prižȃgati, -am, vb. pf. 1) beim Sägen gelangen: do srede p.; — 2) durch Besägen abkürzen, mit der Säge ablängen, Cig.
  84. prižalováti, -ȗjem, vb. pf. trauernd, klagend kommen, Ravn.
  85. prižȃnjək, -njka, m. die Schnitternte: slab p., die Missernte beim Getreide, Cig.
  86. prı̑žast, adj. gestreift, gefleckt, Cig., C., Bes.; mit Flecken beschmutzt, Levst. (Rok.); prižast otrok ( n. pr., kadar je borovnice jedel), Javor pri Litiji.
  87. prížati, -am, vb. impf. gestreift o. gefleckt machen, C.; prižan, gestreift, gefleckt, buntscheckig, Jan.; gesprenkelt: prižana platnenka, C.; prižana mati = pisana mati, die Stiefmutter, Mik.; = prim. nem. ( švab.) prisen = einfassen, Mik. (Et.).
  88. prı̑že, f. pl. = prižəljc, das Bries, vzhŠt.- C.; — iz nem.
  89. prı̑žəc, -žca, m. 1) dem. priž, C.; — 2) = prižan človek ( n. pr. s sajami pomazan), Levst. (Rok.).
  90. priželẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) vergönnen, M.; n. pr. tega še svojemu največjemu neprijatelju ne priželim, časi mu priželi tudi kozarec vina, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 2) durch Wünschen herbeirufen, erwünschen, Cig.
  91. prı̑žəljc, -žəljca, m. die Kalbsbrustdrüse, das Bröschen ("Bries"), C., Z., Kr.; — iz nem.
  92. prižẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prižeti, (-žmem); = pritiskati, Z., Vrt.
  93. priženílọ, n. = kar kdo priženi, das Erheiratete (die Mitgift der Frau), Cig., Jan., C.
  94. priženı̑tək, -tka, m. bolje: pl. priženitki = priženilo, C.
  95. prižéniti, -žę́nim, vb. pf. 1) erheiraten (o možu); lepo reč je priženil, die Frau hat ihm ein schönes Heiratsgut zugebracht, Cig.; — 2) p. se, zuheiraten; p. se k bogati hiši.
  96. priženı̑tva, f. 1) die Zuheirat (des Mannes ins Haus der Braut), C.; — 2) = priženilo, Mik.
  97. prižę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend gelangen: p. do sredi njive, do kraja; — 2) mit dem Schneiden verdienen: p. si nekoliko grošev; — 3) mit der Sichel abstutzen, Jan.; p. žito, die Spitzen des Getreides abschneiden, Cig.; žitu vršiče p., Ravn. (Abc.).
  98. prižę́ti, -žámem, -žmèm, vb. pf. = pritisniti: k sebi, k srcu p., Vrt., Erj. (Izb. sp.).
  99. prižganjáriti, -ȃrim, vb. pf. als Brantweinbrenner o. Brantweinhändler erwerben, Cig.
  100. prižgáti, -žgèm, vb. pf. anzünden: svečo, luč p.

   33.601 33.701 33.801 33.901 34.001 34.101 34.201 34.301 34.401 34.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA