Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (3.401-3.500)

  1. rı̑sarica, f. die Zeichnerin, Cig., Jan., nk.
  2. risarı̑ja, f. 1) das Zeichnen; — 2) = risanje 2), die Zeichnung, Cig., Jan., nk.
  3. rı̑sarski, adj. Zeichner-, Zeichen-, Cig., Jan., nk.
  4. rı̑sarstvọ, n. die Zeichenkunst, Cig., Jan., nk.
  5. rísati, rı̑šem, vb. impf. 1) Linien ziehen, Dict.; zeichnen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) riefeln, Cig.; puško r., Cig.; risana puška, Npes.- M.
  6. rísavəc, -vca, m. der Zeichner, Cig.
  7. rı̑səc, -sca, m. dem. 2. ris, ein kleiner Kreis, Valj. (Rad).
  8. rísəv, -sva, m. = ris, der Luchs, Habd.; (risu, indecl., Fara ( Notr.)- Štrek. [LjZv.]).
  9. risína, f. der Luchsbalg, Cig., Jan.
  10. rı̑sji, adj. Luchs-, Cig., Jan., C.
  11. risopə̀s, -psá, m. der Luchs, C.
  12. rı̑sov, adj. = risji, Cig., Jan.
  13. rìt, rı̑ti, f. der Hintere, der Arsch.
  14. rítanje, n. das Ausschlagen mit den Hinterfüßen (von Thieren); — das Stoßen mit den Füßen.
  15. rítast, adj. 1) einen großen Hintern habend, Mur., Cig.; — v uganki: lesen grad, poln ritastih bab (= žličnjak), Lašče- Erj. (Torb.); — 2) gerne ausschlagend, Polj.
  16. rítati, -tam, -čem, vb. impf. mit den Hinterfüßen ausschlagen; kobila rita, če je ovsa sita, C.; — mit den Füßen stoßen, unruhig sein: otrok rita, jvzhŠt.
  17. rı̑təc, -tca, m. = 1. ritež, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  18. rı̑tək, -tka, m. 1) das Hintertheil, C.; — 2) das Strohbündel, C.
  19. rītəm, -tma, m. umerjenost telesnega gibanja ali glasov po poudarkih, po taktu, der Rhythmus, Jan., nk.
  20. rītəmski, adj. rhythmisch, Cig. (T.).
  21. rı̑tən, -tna, adj. den Hintern betreffend, Arsch-.
  22. rítənski, -skọ, adv. mit dem Hintern voran, rücklings: ritensko (-i) hoditi; rak zmerom ritensko plava, Erj. (Izb. sp.).
  23. rı̑təv, -tve, f. das Gedränge, C.
  24. 1. rı̑tež, m. der Großarsch, Valj. (Rad).
  25. 2. rı̑tež, m. = reteš, Habd.- Mik.
  26. ríti, rı̑jem, vb. impf. 1) wühlen; svinje rijejo po njivi; krt rije pod zemljo; za čim r., nach etwas wühlen, graben, Cig.; — 2) = iz zemlje kopati gomoljaste sadeže, graben: r. krompir, repo, korenje itd., rije se tudi trn iz kože, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) r. se, sich drängen, Jan.
  27. rı̑tina, f. = debelejši konec posekanega debla ali snopa, Cig., Jan., Z., Kr.; — der untere Theil einer Pflanze, C., Z.
  28. rı̑tinje, n. coll. die unteren Theile von Bäumen und anderen Pflanzen, C.
  29. rítje, n. das Wühlen.
  30. rı̑tka, f. dem. rit; 1) ein kleines Gesäß, das Ärschlein; — 2) das dicke Ende des Eies, Z., Levst. (Rok.); — das Stengelende des Apfels, Z.; — 3) der dicke Theil einer Garbe oder eines gefällten Baumes, C.
  31. rītmičən, -čna, adj. v ritmiko spadajoč, rhythmisch.
  32. rītmika, f. nauk o ritmu, die Rhythmik.
  33. rı̑tnica, f. 1) der Hinterbacken, Jarn., Cig., DZ.; — 2) = ritnik, der Mastdarm, Mur.
  34. rı̑tnik, m. der Mastdarm, Mur., Cig., Jan.
  35. rítniti, rı̑tnem, vb. pf. mit dem Hinterfuße o. den Hinterfüßen einen Schlag versetzen, ausschlagen; konj me je ritnil.
  36. rı̑tnjak, m. = ritnik, der Mastdarm, Mur.
  37. ritopàš, -páša, adj. excessiv (im Essen u. Trinken), schwelgerisch (preprosto), Jan., Levst. (Zb. sp.); (tudi: subst. m., der Schmauser, Jan.).
  38. ritopášən, -šna, adj. = ritopaš, Jan., Levst. (Zb. sp.).
  39. rítovje, n. das untere, breitere Ende der Garben, C., Lašče- Levst. (Rok.); klasovje obračajo v sredo, po ritovju pretepajo možje, Jurč.; — der untere, dickere Theil der Pflanzen, Vod. (Izb. sp.); pos. spodnji deli lanu, konopelj (odpadki pri trenju), Št.
  40. riváč, m. der Hauzahn des Schweines, Cig., Jan., Gor.- Mik.
  41. rívanje, n. das Stoßen, M.; das Gedränge, C.
  42. rívati, -am, vb. impf. stoßen, drängen, M.
  43. rı̑vež, m. kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
  44. rı̑vs, m. das Gedränge, C.
  45. rı̑vsati se, -am se, vb. impf. sich drängen, C.
  46. rízati se, -žem se, vb. impf. = igrati se: rižejo se mlade živali (psi, mačke), a tudi otroci, ( prim. it. ruzzare, schäkern) Sv. Peter (pri Gorici)- Erj. (Torb.), Kras, GBrda.
  47. rīzma, f. das Ries (Papier), Cel. (Ar.), Vrt., kajk.- Valj. (Rad).
  48. rı̑znica, f. das Kleiderzimmer, Z., Levst. (Pril.); das Schatzzimmer, Erj. (Min.); — stsl.
  49. rı̑ž, m. der Reis (oryza sativa).
  50. 1. ríža, f. 1) die Riese, die Holzrutsche, Cig., Jan., Gor., Dol., Št.; — 2) der Streifen; (tkati) pretanke riže šlaraste, Npes.-K.; — die Reihe, die Zeile, Guts., Mur., Jan.; — iz nem.
  51. 2. ríža, f. = riž, C., Raič (Slov.), Vrt.
  52. rížan, m. = ridžan, Jan. (H.).
  53. rížast, adj. gestreift, streifig, Mur., Cig., Jan.
  54. rı̑žən, -žna, adj. Reis-: rižno polje, Cv.
  55. rı̑žev, adj. Reis-; riževa juha.
  56. rı̑ževica, f. das Reisstroh, DZ.
  57. rížica, f. dem. 1. riža; 1) eine kleine Riese, Gor.; — 2) das Streifchen.
  58. rížičast, adj. gestreift, C.
  59. rı̑žišče, n. das Reisfeld (nach der Ernte), Jan. (H.).
  60. rı̑žnica, f. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Poh.- Erj. (Torb.).
  61. rjà, f. der Rost; rja jẹ́ železo; — der Rost am Weizen; rja je žito vzela; — tudi: ŕja.
  62. ŕjast, adj. 1) rostig; — pšenica je rjasta (voll Rost); — 2) rostartig, rostbraun, (rij-) Cig., Jan.; ockergelb, Erj. (Min.).
  63. rjàv, -áva, adj. 1) rostig, Mur.; železo je rjavo, Levst. (Rok.); — ŕjav (o žitu), Levst. (Rok.); — 2) braun; rjava barva.
  64. rjȃvče, -eta, n. ein braunes Thier.
  65. rjȃvčək, -čka, m. dem. rjavec; 1) ein braunes Thier, Mur.; — ein braun- o. rothhaariger Knabe, Cig.; rjavček je bil David, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) der braune Grünrüssler (phyllobius oblongus), Nov.
  66. rjȃvəc, -vca, m. 1) der Braunkopf, der Rothkopf, Mur., Cig., Šol., Kr.; — 2) ein braunes Thier, Mur.; der Fuchs (konj), Cig., Jan., M.; rjav vol, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) veliki in mali r., der große u. der kleine Fuchs oder Nesselfalter (vanessa polychloros urticae), Erj. (Ž.); — 4) der Braunstein, das Braunerz, C.
  67. rjavẹ̑nje, n. das Rosten.
  68. rjavẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) rostig werden, rosten; železo rjavi; — 2) braun werden, sich bräunen; vino rado rjavi, kadar trgajo o deževnem vremenu, M.
  69. rjavíca, f. 1) der Rost: železa se je rjavica prijela, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) neka rjava, malo da ne rdeča ilovica, jvzhŠt.; — 3) die rothe ( o. braune) Ameise (myrmica rubra), Mur., C.
  70. rjavíčast, adj. rothhart, rothseitig: r. les (von Bäumen, die auf der einen Seite einen rothen, brüchigen Strich Holz haben), V.-Cig.
  71. rjavína, f. 1) der Rost; — 2) rostige Dinge; — 3) neka vinska trta, Konjice ( Št.)- Erj. (Torb.); rother Portugieser, = kraljevina, Trumm.; — debela r., rother Veltliner, Trumm.
  72. rjȃvka, f. 1) ženska rjavih las ali rjavega obraza, Mur., Cig.; die Brünette, LjZv.; — 2) krava rjave dlake, Mur., Z., Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) die Bergente (anas marila), C., Z., Frey. (F.); — 4) neka hruška, C., Z., Dol., Goriš., Št.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.); — neka vinska trta, C., Ip.- Erj. (Torb.).
  73. rjȃvkast, adj. bräunlich.
  74. rjȃvkljat, adj. ein wenig bräunlich, Mur.
  75. rjȃvnica, f. ein rostiges Wasser ( mont.), Cig.
  76. rjavoglȃvka, f. neka raca, C.
  77. rjavorumèn, -éna, adj. isabellfarben, Jan. (H.).
  78. rjavosìv, -síva, adj. braungrau, Zora.
  79. rjávost, f. die Bräune, Mur., Cig.
  80. rjavožȏłt, adj. = rjavorumen, Jan. (H.).
  81. rjovénje, n. das Brüllen.
  82. rjúha, f. = ruha, das Leintuch.
  83. rjúliti, -im, vb. impf. brüllen, C.
  84. rjȗšnica, f. die Brautmutter, Kor.- Cig., Jan.; = vodilja, die Brautführerin, Slom.- Cig.
  85. rjȗtəv, -tve, f. das Gebrülle, Mur., Cig.
  86. rjúti, rjóvem, rjújem, vb. impf. brüllen; rjove kakor lev; krave in voli mukajo, bik rjove, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); Ezav rjove in joka na glas, Ravn.- Valj. (Rad); ( praes. rę̑vem, Ponikve [Tolm.]- Valj. [Rad]).
  87. rjútje, n. das Gebrülle, Jan.
  88. rkə̀lj, rkljà, m. = hlod, posebno smrekov, kolikršen se daje na žago, Dol.- Erj. (Torb.); — übhpt. der noch runde entästete Baumstamm, Dol.; drvarji so spuščali po drči rklje, LjZv.; ŕkəlj, Savinska dol.; — prim. avstr.-nem. rigel, sagrigel = Sägeklotz, Levst. (Rok.).
  89. rləc, rləca, m. = rilec, SlGor.
  90. rmȃn, m. die Schafgarbe (achillea millefolium), Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.); (" das Wort wird auf romanus zurückgeführt", Mik. [Et.]).
  91. rmȃnəc, -nca, m. vodni r. (armanec), das Tausendblatt, die Wassergarbe (myriophyllum), Cig., Medv. (Rok.).
  92. rmèn, -éna, adj., pogl. rumen.
  93. 1. ròb, róba, m. 1) der Sclave, Habd.- Mik., Jan., ogr.- M., nk.; — 2) der Arrestant, ogr.- C.; — tudi: ròb, gen. rǫ́ba, Valj. (Rad).
  94. 2. rǫ̑b, m. 1) der Saum, das Eingesäumte (bei einem Tuch); — na robe (narobe), äbicht, verkehrt; na robe obrniti suknjo; na robe govoriti; — živ rob, = rob, ki ga tkalec naredi, Senožeče- Erj. (Torb.); — 2) der Rand; na robu globokega prepada; — = 3) die Kante; z robom, na rob pasti, mit der Kante auffallen, Svet. (Rok.); po robu postaviti desko; po robu stoječa opeka, auf den Sturz gestellte Ziegel, Levst. (Cest.); — po robu postaviti se, sich widersetzen; na živ rob, na žive robe obtesan les, Holz mit durchgehends vollen Kanten, vollkantiges Holz, V.-Cig., Gor.; na robe obrezati kamen, einen Stein kanten, Cig.; — 4) der Rücken ( z. B. eines Messers), Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — der Bergrücken, C.; — 5) jäh abfallender Fels, Cig., Gor., Tolm.- Štrek. (LjZv.); robi, Felsen, Polj.; kača je rjula v robeh, Npr.-Krek; preskočiti rob in glob, Zv.; — 6) ein Tuch oder Tüchel aus Leinwand, Habd.- Mik., C., BlKr.; — ein grobes Hemd, M.
  95. 3. rob, m. der Räuber, ogr.- Mik. (Et.); — prim. nem. rauben.
  96. rǫ́ba, f. die Ware; volnena, suknena r., lesena r.; suha r., to so izdelki od lesa, ki jih Ribničanje prodajajo po svetu; cinjasta roba, glasurierte Töpferware, Lašče- Levst. (Rok.); — ti grda roba ti! du abscheuliches Ding! Lašče- Levst. (Rok.); — prim. it. roba, Ware, Sache.
  97. robáč, m. 1) = krojač, Jarn., Mur., Bas.; — 2) das Tuch: das Handtuch, Jarn., Kor.- Mur.; das Halstuch, das Schnupftuch, V.-Cig.; — 3) = robača 2), Polj.; — 4) der Kantapfel, der Calville, Cig., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  98. robáča, f. 1) das Hemd, Meg., Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Prip.- Mik., Dol.; rǫ́bača, vzhŠt., BlKr.; bes. ein grobes Hemd, Met.; — 2) die vierzeilige Gerste, Z.; — 3) die Kantbirne, Cig.
  99. robáčica, f. dem. robača, ein kleines Hemd, M.
  100. robȃčka, f. die Platterbse (lathyrus), Cig., Jan., Notr.- Z.

   2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA