Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (3.301-3.400)

  1. rída, f. = rajda: 1) die Wendung, die Krümmung, Mur., Z.; cesta z ridami, eine Zickzackstraße, Mik.; cesta gre v ride, Brdo ( Gor.); ride, Serpentinen, Tolm.; — 2) die Reihe, Mur., Cig., Jan.; r. gor, Cig.; — der Zug, die Schar: r. ljudi, vojakov, Cig.; — der Streifen: rida, ki jo je barka delala po morju, Cv.; — 3) sprednji oplen, Notr.; — prim. rajda.
  2. rídast, adj. serpentinenartig: ridasta cesta, Jan. (H.).
  3. rídati, -am, vb. impf. wenden, lenken, M., Z.; voz r., Z.; — prim. rajdati.
  4. rı̑dnik, m. = ridovnik, Ig (Dol.).
  5. rı̑dof, m. = sprednji oplen, der Rungschemel, Notr.
  6. rídovnik, m. 1) die Steuerstange des Wagens, Dol.; — 2) der Nagel, der durch den Rungschemel geht, Dol.
  7. rı̑dž, rídža, adj. fuchsgelb, Habd., Mik., vzhŠt.- C.; — prim. hs. ridj.
  8. rídža, f. eine röthliche Kuh, Hal.- C.
  9. rídžan, m. der Lichtfuchs, Mur., Jan., vzhŠt.- C.; — živinče rdečkaste ali rjavkaste barve, BlKr.- Let.
  10. rídžana, f. eine röthliche Kuh, vzhŠt.- C.
  11. rídžanka, f. = ridžana, vzhŠt.- C., BlKr.
  12. rídžavka, f. = divja repa, repica, (rič-) C.
  13. rı̑džəc, -džəca, m. ein rötlicher Ochs, Hal.- C.
  14. rı̑džək, -džka, m. 1) ein fuchsfarbenes Pferd, der Fuchs, Mur., ob spodnji Dravi- C. ( Vest.); — 2) ein fuchsfarbener Ochs, Hal.- C.; — 3) eine fuchsrothe Hummel, Notr.- C.; — 4) der Leindotter (camelina sativa), Jarn., Mur., Cig., Tuš. (R.), C.; — das Leimkraut (silene linicola), Josch; — piše se tudi: riček.
  15. rı̑džka, f. eine fuchsrothe Stute, Mur., vzhŠt.- C.
  16. rı̑džko, m. ein fuchsrothes Pferd, der Fuchs, ob spodnji Dravi- C. ( Vest.).
  17. rı̑f, m. die Elle, jvzhŠt., kajk.- Valj. (Rad).
  18. rífəlj, -flja, (-fəljna), m. 1) die Riffel, Cig., Jan., BlKr.; — 2) der Fletschzahn, der von der Lippe nicht bedeckt wird, Cig.; — iz nem.
  19. rifkáti, -ȃm, vb. impf. riffeln: r. lan, debeljačo, BlKr.
  20. rifljáč, m. der Riffler, Cig.
  21. rifljáti, -ȃm, vb. impf. riffeln, Cig.; lan, debeljačo r., BlKr.
  22. rifnáti, -ȃm, vb. impf. = rifljati, riffeln: lan r., Notr.
  23. rı̑g, m. 1) der Rülps, Cig., Jan.; — 2) das Eselsgeschrei, Cig., Jan.
  24. 1. rı̑ga, f. 1) das Rülpsen, Meg.; — 2) der Sturmhut (aconitum lycoctonum), Soča- Erj. (Torb.).
  25. 2. ríga, f. = kos zemlje, ki v potok sega, die Erdzunge, Kr.- Valj. (Rad).
  26. rígalica, f. das Rülpsen, C.
  27. rigálọ, n. der Rülpser, Cig.
  28. ríganje, n. 1) das Rülpsen; — 2) das Eselsgeschrei.
  29. rígati, rı̑gam, vb. impf. 1) sich erbrechen, Bolc- Erj. (Torb.), Mik.; — 2) riga se mi, es stößt mir auf, ich rülpse; — 3) schreien wie der Esel: osel riga, Mur., LjZv., Dol.
  30. rígavəc, -vca, m. der Rülpser, Cig.
  31. rígavica, f. das Rülpsen, das Aufstoßen, Jan. (H.).
  32. rígavka, f. die Rülpserin, Cig.
  33. rı̑gəc, -gca, m. die stumpfblättrige Rampe (erucastrum obtusangulum), Medv. (Rok.).
  34. rı̑gəljčək, -čka, m. = rigljec, Polj.
  35. rı̑gljəc, -gljəca, (-gəljca), m. das Gänseblümchen, Tuš. (R.); = beli rigeljci, Josch; — rigljec, das Rindsauge (buphthalmum salicifolium), Josch; (beli rigeljci tudi = die Wucherblume [chrysanthemum leucanthemum], Josch).
  36. rígniti, rı̑gnem, vb. pf. rigne se mi, es stößt mir auf, ich rülpse, Cig., Jan.
  37. rigorīst, m. preostrež, der Rigorist.
  38. rigorīzəm, -zma, m. preostrost, der Rigorismus.
  39. ríhəlj, -lja, m. = rifelj, die Riffel, Mur., Jan., C.
  40. rihljáč, m. der Riffler, Jan.
  41. rihljáča, f. die Riffel, Z.
  42. rihljȃnčən, -čna, adj. = ohlančen: rihljančno platno, mittelfeine Hausleinwand, jvzhŠt.
  43. rihljáti, -ȃm, vb. impf. = rifljati, riffeln, Mur., Jan.
  44. 1. ríja, f. = rja, Cig., Jan.
  45. 2. ríja, f. 1) das Wagengeleise: kolna r., C.; — 2) die Ritze, C.; — 3) der Streif, C.; — prim. riti.
  46. ríjan, m. živinče rdečkaste ali rjavkaste dlake, Cig., BlKr.- Let.; — prim. ridžan.
  47. ríjast, adj., Cig., Jan.; pogl. rjast.
  48. rı̑jnat, adj. rostig, Cig.; — brandfleckig, Cig.
  49. rı̑k, m. das Gebrülle, Jan.
  50. ríkati, rı̑kam, -čem, vb. impf. brüllen, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — schreien ( v. Esel), Levst. (Zb. sp.).
  51. rı̑ł, rı̑la, m. odžagan kos debla, das Stammstück, Mur., Jan., vzhŠt.; v rile zagozde zabijati, Danj. (Posv. p.).
  52. rílast, adj. rüsselförmig, Cig., Jan.
  53. rı̑łčar, -rja, m. das Rüsselthier, Jan.
  54. rı̑łčast, adj. rüsselförmig; — geschnäbelt: rilčasta ladja, C.
  55. rı̑łčat, adj. mit einem Rüssel versehen, Rüssel-, Cig.
  56. rı̑łčək, -čka, m. dem. rilec; 1) das Rüsselchen; — 2) der Milchzahn, Jan., Rib.- Mik., Erj. (Som.); — 3) der Calvilleapfel, Cig., C.; — 4) neka vinska trta: der Riesling, M., C.
  57. rı̑łčkar, -rja, m. der Rüsselkäfer, Cig., Jan., Erj. (Ž.), Nov.
  58. rı̑łəc, -łca, m. 1) der Rüssel; — r. kuhati = jezen biti, schmollen, Kr.; — 2) ein vorspringender Theil, der Vorsprung, Cig., Jan.; das Vordertheil des Schiffes, Cig., C.; — der vorderste Theil des Holzschuhes, Cig.
  59. rílọ, n. der Rüssel, Mur.- Cig., Jan., Cig. (T.).
  60. rīma, f. der Reim; — prim. it. rima.
  61. rimáč, m. der Reimer, der Reimschmied, Cig.
  62. rīmati, -am, vb. impf. ( pf.) reimen, r. se, sich reimen, Guts., Cig., nk.
  63. rímčice, f. pl. = rimščice, Jan., C.
  64. rimosklȃdje, n. das Reimen, Zv.
  65. rimoslẹ̑dje, n. die Reimfolge, Zv.
  66. rimováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) reimen, Guts., Cig. (T.).
  67. rímščice, f. pl. ein Gestirn: der Orion, Cig., Jan., C., Mik.
  68. rı̑na, f. = 1. rena, der Hafendeckel, Savinska dol.
  69. rincati, -am, vb. impf. = rintati, Z., pogl. ritati.
  70. rı̑nčica, f. dem. rinka, das Ringlein.
  71. rı̑nəc, -nca, m. der Stoß, C., Z.
  72. rı̑ngiščica, f. ovčje ime, Erj. (Torb.).
  73. ríniti, rı̑nem, vb. impf. 1) schieben, drängen; voz r.; — 2) sich drängen, dringen; kam rineš? wohin drängst du dich? rastlina rine iz zemlje; mozoljček rine izpod kože; — tako rinemo naprej, so fretten wir uns durch, Z.; — 3) r. se, sich drängen, dringen; kam se rineš? r. se na koga, jemanden anfallen, ogr.- C.
  74. rı̑nka, f. der Ring; — iz nem.
  75. rintati, -am, vb. impf., C., pogl. ritati.
  76. ripèč, -ę́ča, adj. = rupeč, von innerer Hitze geröthet (von Wunden, von der Schamröthe u. dgl.), Dict., Cig., C.; ripeč madež, Dalm.; — schamroth, Notr.- Cig.; — ( beißend, Guts.); — prim. ripiti se.
  77. rípəlj, -plja, m. = rifelj, Cig., Jan.
  78. rípiti se, rı̑pim se, vb. impf. sich röthen: črešnje se ripijo, BlKr.- Let.: (ripiti, scharf beißen [von Wunden], Guts.); — prim. ripeč.
  79. ripljáti, -ȃm, vb. impf. = rifljati, Cig., Jan.
  80. ripsálọ, n. der Wetzer, Cig.
  81. rı̑psanje, n. das Wetzen, das unruhige Sitzen.
  82. rı̑psati, -am, vb. impf. reiben, wetzen, bes. beim Sitzen wetzen; r. se, sich wetzen, Cig.; — prim. ribati.
  83. 1. rı̑s, m. der Luchs (felis lynx), Dict., Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), Erj. (Ž.), Kr.- Valj. (Rad); bistrogledni ris, Hip. (Orb.); ( der Tiger, Habd.- Mik., Mur.).
  84. 2. rı̑s, m. 1) eine eingeritzte Zeichnung, der Riss, Cig., Jan., Dict.; — 2) der Zauberkreis, der Beschwörungskreis, Cig., Štrek.; hudiča v ris klicati, Jurč.; otrok je naredil s palico okolo hribčka ris: hudič risa ni mogel prestopiti, LjZv.; krog kola ris potegniti s šibo, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); v ris hoditi (po denarje), Z., Jurč.; — po risih gob iskati, t. j. po posebnih mestih, koder rasto, Dol.; — 3) der Drall (beim Schießgewehr), Cig.; — iz nem.
  85. 3. rīs, m. das Ries (Papier), Cig., Jan.
  86. 1. rı̑sa, f. 1) der Luchs, Meg., Mur.; (das Weibchen), Frey. (F.); pikasta risa, das fleckichte Panterthier, Hip. (Orb.); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Steinschlüpfer (lithobius sp.), (napada druge živali, n. pr. muhe, pajke itd., zaradi česar ima to ime), Trenta- Erj. (Torb.).
  87. 2. rísa, f. = črta, poteza, der Strich, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  88. risága, f. neko grozdje, M., Vrtov. (Vin.).
  89. risáłce, n. der Zeichenstift, Cig., Jan.
  90. risȃle, f. pl. Pfingsten, ogr.- Mik.; okoli risal, ogr.- Valj. (Rad); (tudi: risali, m. pl., C., Mik. [Et.]); — prim. stsl. rusaliję, pentecoste, Mik. (Et.).
  91. risáłən, -łna, adj. Zeichen-, Reiß-, Cig., Jan., nk.
  92. risȃłnica, f. 1) das Reißbrett, Jan.; — 2) der Zeichensaal, Jan. (H.); — die Zeichenschule, Nov.
  93. risȃłnik, m. die Reißfeder, Cig., Jan.; — das Reißblei, C.
  94. risálọ, n. 1) das Reißzeug, Jan.; — 2) die Ziehbank (der Büchsenmacher), V.-Cig.
  95. risȃlski, adj. Pfingst-, ogr.- Mik.; risalska nedelja, Jan., ogr.- Raič ( Nkol.).
  96. risȃlščak, m. der Monat Mai, ogr.- C.
  97. rı̑sanica, f. ein gezogenes Rohr, eine geriefelte Büchse, Jarn., Cig., Jan., BlKr.
  98. rísanje, n. 1) das Zeichnen, Cig., Jan., nk.; — 2) die Zeichnung, Cig., Jan., nk.
  99. rı̑sanka, f. das Zeichenheft, nk.
  100. rı̑sar, -rja, m. der Zeichner, Cig., Jan., nk.

   2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA