Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (32.601-32.700)

  1. priličeváti, -ȗjem, vb. impf. ad priličiti, Cig.
  2. príličica, f. dem. prilika, Ravn.- Valj. (Rad).
  3. prilíčiti, -im, vb. pf. anpassen, accommodieren: p. kaj čemu, Cig. (T.); besede priličiti mladeniškemu umu, Vod. (Izb. sp.); hlevi so priličeni dozdanjemu gospodarskemu poslopju, Levst. (Pril.); vsaka (rakova noga) je priličena svojemu namenu, Erj. (Izb. sp.); p. se, sich accommodieren, Cig.; — assimilieren, Jan. (H.).
  4. prilı̑čje, n. 1) die Proportion, Jan., Cig. (T.); — 2) die Schicklichkeit, der Anstand, Cig. (T.), SlN.
  5. príličnost, f. 1) die Angemessenheit, Z.; die Conformität, Cig.; — die Bequemlichkeit, die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Geschicklichkeit, die Fähigkeit, die Tauglichkeit, Cig., ogr.- Valj. (Rad); nima priličnosti za duhovski stan, Z.; — 3) prilı̑čnost, die Anständigkeit, Cig., Jan.; zunanji službi božji priličnost napraviti, Ravn.- Valj. (Rad).
  6. prilíjati, -am, vb. impf. = prilivati, Mur., Cig.
  7. prilik, m. der Breithammer, V.-Cig.
  8. prílika, f. 1) das Abbild, das Ebenbild, Dol.- Cig., Jan., Cig. (T.); človek se najlaže peča s svojo priliko (mit seinesgleichen), Jurč.; — das Sinnbild, Cig., Jan.; — das Gleichnis, die Parabel, Mur., Cig., Jan.; v prilikah, gleichnisweise, Cig.; — 2) die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; lepa prilika, günstige Gelegenheit, Cig., Jan., jvzhŠt.; o priliki, gelegentlich, Jan.; nebenher, Cig.; prihraniti si kaj za drugo priliko, Levst. (Zb. sp.); krčma je stala na priliki (war günstig gelegen), LjZv.; ta hiša stoji na taki priliki kakor moja, Svet. (Rok.); na lepo priliko priti, in günstige Verhältnisse kommen, Z.; priliko dati, Gelegenheit, Veranlassung geben, Cig.; — 3) die Geschicklichkeit, C.; nima nobene prilike za kmeta, Z.; — prı̑lika, Valj. (Rad).
  9. prilı̑kati, -am, vb. pf. = primeriti, vergleichen, Z., Glas.
  10. prilikovȃnje, n. die Assimilation, Jan. (H.).
  11. prilikováti, -ȗjem, vb. impf. ad prilikati, priličiti, 1) vergleichen, Z., Glas.; — 2) assimilieren, Jan. (H.).
  12. prilı̑mati, -am, vb. pf. = prikeliti, priklejiti, anleimen.
  13. prílip, m. neka trta, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — prim. prilep.
  14. prilípniti, -lı̑pnem, vb. pf. ankleben, Jan., Mik. (Et.); — p. se, sich anfügen, passen: tako se je prilipnilo ali prileglo, ko bi bilo pripahnjeno, Mik. (Et.).
  15. prilı̑stək, -stka, m. das Nebenblatt, Cig. (T.), Tuš. (B.).
  16. prilı̑tək, -tka, m. der Zuguss, Cig.
  17. prilíti, -líjem, vb. pf. dazugießen; vode (k) vinu p.; rožici p., eine Blume begießen, Npes.-Schein.
  18. prilı̑v, m. 1) der Zuguss, Cig.; — 2) die Flut (im Meere), Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); ( rus.).
  19. prilívanje, n. das Dazugießen.
  20. prilívati, -am, vb. impf. ad priliti; dazugießen.
  21. prilı̑včək, -čka, m. = hlebček iz testa, kateremu so kaj posebnega prilili, Gor.
  22. prilı̑vək, -vka, m. das Dazugegossene, der Zuguss, Cig., C.; — der Zusatz (bei Metallen), Cig.
  23. prilı̑vka, f. der Dickfuß, der Triel (charadrius oedicnemus), V.-Cig., Frey. (F.).
  24. prilízati se, -žem se, vb. pf. p. se komu, sich bei jemandem einschmeicheln, Cig.; — prim. prilizniti se.
  25. prilizàv, -áva, adj. schmeichlerisch, Dict., Trub., Dalm., Kast.
  26. prilizávanje, n. = prilizovanje, kajk.- Valj. (Rad).
  27. prilizávati se, -am se, vb. impf. = prilizovati se, Mur., jvzhŠt.
  28. prilizȃvəc, -vca, m. der Schmeichler, Meg., Dalm., Trub., Kast., Volk.
  29. prilizávost, f. schmeichlerisches Wesen, C.
  30. prilizȃvski, adj. schmeichlerisch, C.
  31. prilizȃvščina, f. die Schmeichelei, C.
  32. prilı̑zək, -zka, m. die Schmeichelei, C.
  33. prilizljìv, -íva, adj. gern schmeichelnd, schmeichlerisch.
  34. prilízniti, -lı̑znem, vb. pf. p. se komu, sich bei jemandem einschmeicheln, durch Schmeichelei seine Gunst erwerben, Mur., Cig., Jan.; ta se zna p., jvzhŠt.; — priliznjen, schmeichlerisch: priliznjeno vedenje, priliznjen človek.
  35. prilı̑znjenəc, -nca, m. der Schmeichler, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), jvzhŠt.
  36. prilı̑znjenka, f. die Schmeichlerin, Cig., Jan.
  37. prilı̑znjenost, f. schmeichlerisches Wesen, Cig., Jan.
  38. prilizováłən, -łna, adj. schmeichlerisch, Schmeichel-, Cig., Jan.
  39. prilizovȃnje, n. das Schmeicheln, die Schmeichelei(en).
  40. prilizováti se, -ȗjem se, vb. impf. schmeicheln: p. se komu, sich bei jemandem einzuschmeicheln suchen, ihm schmeicheln.
  41. prilizovȃvəc, -vca, m. der Schmeichler.
  42. prilizovȃvka, f. die Schmeichlerin.
  43. prilizovȃvski, adj. schmeichlerisch.
  44. prilizȗn, m. der Schmeichler ( zaničlj.), M., Cig. (T.); der Speichellecker, Cig.
  45. priljúbiti, -im, vb. pf. lieb, gefällig, angenehm machen: p. komu kaj, C.; liebgewinnen: p. si koga, kaj, Jan., C., Navr. (Let., Kop. sp.); ko je človek priljubil ljudi, iti mora dalje, Erj. (Izb. sp.); jaz bi si ga ne mogla p., Dol.- M.; krava je tele priljubila, kadar je pripušča k vimenu, Z.; kar rečeš, hočem p., was du sagst, damit will ich fürlieb nehmen, Svet. (Rok.); — p. se komu, sich bei jemandem beliebt machen, von ihm liebgewonnen werden, Cig., Jan.; on bi se mi ne mogel p., Dol.- M.; priljubljen, beliebt, nk.
  46. priljúbljati, -am, vb. impf. ad priljubiti, Navr. (Spom.), nk.
  47. priljúbljenəc, -nca, m. der Liebling, Navr. (Kop. sp.).
  48. priljúbljenost, f. die Beliebtheit, nk.
  49. priljubljeváti, -ȗjem, vb. impf. = priljubljati, nk., (-bovati) Cig.; p. se ljudstvu, nach Popularität haschen, Cig. (T.).
  50. priljubljìv, -íva, adj. einschmeichelnd, Jan. (H.).
  51. priljúdən, -dna, adj. leutselig, menschenfreundlich.
  52. priljúdnost, f. die Leutseligkeit; die Menschenfreundlichkeit.
  53. príloč, f. = priroč, die Pflugsterze, ogr.- C.; — prim. preloč.
  54. prilǫ́čiti, -im, vb. pf. zuordnen, beigesellen, Jan., C., Trub.; Matija je bil k apostolom priločen, Dalm.
  55. prilòg, -lǫ́ga, m. 1) die Beilage, Cig.; — der Beitrag, M., Cig. (T.); p. za šolo, DZ.; mrtvaški prilogi v cerkvi, die Leichenopfergänge, Levst. (Nauk); prilogi k Prešernovemu životopisu, LjZv.; — 2) das Beiwort, das Adjectiv, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) der Vampyr, Notr., Bistrica- Levst. ( LjZv.); — tudi: prílog, Valj. (Rad).
  56. prilǫ̑ga, f. die Beilage, Cig., Jan., nk.; — die Zulage, die Zubuße, BlKr.- M.; — das Randmuster, der Rahmen (der Schuster), V.-Cig.; — ein hinzugefügtes Stück: der Keil in den Schneidemühlen, um damit den Brettbaum zu befestigen, Cig.
  57. prilòm, -lǫ́ma, m. der Anbruch, Z.; p. vršičkov (od snega), der Gipfelbruch der Bäume, Cig.
  58. prilomȃst, f. das stürmische Andringen, der Einfall: po prilomasti madžarski, Navr. (Kop. sp.); p. Sasov, Let.
  59. prilomástiti, -ȃstim, vb. pf. mit Ungestüm herankommen, heranstürmen; v hišo p., mit der Thüre ins Haus fallen, Cig.
  60. prilǫ̑mək, -mka, m. der Anbruch, Jan. (H.).
  61. prilómiti, -lǫ́mim, vb. pf. 1) verbrechen (= vorne etwas abbrechen): p. šibo, Cig.; anbrechen, Jan. (H.); — 2) p. v hišo, mit der Thüre ins Haus fallen, Cig.
  62. prilončáriti, -ȃrim, vb. pf. als Hafner erwerben, Jan. (H.).
  63. prilovíti, -ím, vb. pf. fangend, jagend kommen oder gelangen.
  64. priložȃj, m. = deležnik 2), das Particip, Cig., Jan., C.
  65. prilọ̑žək, -žka, m. die Beilage, die Beigabe, Cig., Jan., C.; die Zulage (zu einer Besoldung u. dgl.), Mur., Cig.; — der Beitrag, C.
  66. prilǫ́žən, -žna, adj. 1) anfügbar, Cig.; — angemessen, passend, Mur., Cig.; priložen čas, dan, Dalm.; zemlja priložna za rejo živine, Jap. (Sv. p.); — gelegen, bequem, Mur., Cig., Jan.; — p. gospod, ein Herr, mit dem man leicht auskommen kann, Polj.; — geschickt, Štrek.; — 2) adjectivisch, Cig.
  67. priložénje, n. die Zulage: brez priloženja dobrih del, kajk.- Valj. (Rad).
  68. priložíti, -ím, vb. pf. dazulegen, beilegen; drv p. k ognju; denarje p. k pismu; — p. komu eno, jemandem eine Ohrfeige geben, Ljub.; — beisteuern, Cig.; — anwenden, C.; vsi imamo skrb p., Krelj; — andichten: p. komu kaj, Cig.
  69. prilǫ̑žje, n. = priložaj, deležnik 2), C.
  70. prilǫ́žnost, f. die Gelegenheit.
  71. prilǫ́žnostən, -stna, adj. Gelegenheits-, Jan.
  72. prilučíti, -ím, vb. pf. hinzuwerfen, Boh.
  73. prilúditi se, -im se, vb. pf. sich einstellen, sich einschmeicheln: p. se komu, vzhŠt.
  74. prilúkati, -am, vb. pf. hervorgucken; solnce priluka izza oblakov.
  75. prilȗnje, n. der Nebenmond, Cig. (T.).
  76. prilúpiti, -im, vb. pf. 1) dazuschälen: se nekoliko krompirjev p.; — 2) mit dem Schälen ( z. B. der Pflaumen) erwerben: p. si nekaj denarjev.
  77. primáč, m. der Griff (an Fenstern, Thüren), ogr.- C.; perni p., der Federhälter, ogr.- C.
  78. primáča, f. der Thürgriff, ogr.- C.; — das Geländer, C.
  79. primȃčka, f. der Fenstergriff, ogr.- Valj. (Rad).
  80. primáhati, -am, vb. pf. die Hände schwingend kommen, eilend kommen; tudi: p. jo.
  81. primahedráti, -ȃm, vb. pf. geschlottert kommen, Cig., Bes.
  82. primájati se, -jam, -jem se, vb. pf. wackelnd kommen.
  83. primȃka, f. die Befeuchtung, Cig., Vrt.; strnem manjka primake, SlN.; imeti kaj za primako za suho grlo, Jurč.
  84. primȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad primočiti; befeuchten, Cig.; dež setvam dobro primače, C.
  85. primȃkljaj, m. ein Trunk, Z.; ima vedno pripravljen kak grižljaj in primakljaj, SlN.
  86. primákniti, -nem, vb. pf. = primekniti.
  87. primakováti, -ȗjem, vb. impf. = primakati, Z.
  88. primámiti, -mȃmim, vb. pf. durch Bethörung herbeilocken, verlocken, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  89. primȃnjək, -njka, m., Jan., pogl. primanjkljaj.
  90. primȃnjkati, -am, vb. pf. ausgehen: denarjev je primanjkalo, das Geld ist ausgegangen, Cig., Jan.
  91. primanjkȃva, f. das Deficit, Jan., C., Nov.; pokritje primanjkave, DZ.
  92. primȃnjkljaj, m. das Deficit, Cig., nk.
  93. primanjkljìv, -íva, adj. defect, Jan. (H.).
  94. primanjkováti, -ȗjem, vb. impf. ad primanjkati; ausgehen, mangeln, Jan., nk.
  95. primȃrati, -am, vb. impf. ad primorati; zwingen, Habd.- Mik.
  96. primārij, m. prvi zdravnik oddelka (v bolnici), der Primarius.
  97. primȃrjati, -am, vb. impf., Mur., Cig., ogr.- Mik., vzhŠt., pogl. primarati.
  98. primarúha, interj. bei meiner Treu!
  99. prīmas, m. prvak med nadškofi kake dežele ali države, der Primas, Cig. (T.).
  100. primasláriti, -ȃrim, vb. pf. mit Butter- oder Schmalzhandel erwerben, Cig.

   32.101 32.201 32.301 32.401 32.501 32.601 32.701 32.801 32.901 33.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA