r (3.201-3.300)

3201. rẹ̑zva, f. die Endivie, Št.- Cig., Jan.
3202. rəž, -ı̑, f., pogl. rž.
3203. rę́ža, f. 1) die Spalte, die Spaltöffnung, der Schlitz, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; hlače na režo (ohne Hosenlatz), Mik., Z., Gor.; — 2) die Thürluke, Mik.; — 3) die Rinne, der Falz, Mur.- Cig.; — 4) der Maulaffe, Mur., Valj. (Rad); — 5) = kdor se režeč joka ali smeje, Mur., Valj. (Rad); ti reža režasta! Andr. ( Glas.); — pos. ženska, katera se rada smeje, vzhŠt.
3204. rəžȃda, f. soržica, zmesno žito, pol pšenice, pol rži, Podkrnci- Erj. (Torb.).
3205. režálast, adj. knurrig, Cig.
3206. režȃłnik, m. = režanec: po režalnikih se voz pri lesni žagi premika, zapŠt.
3207. režálọ, n. der Zahnfletscher, der Grinser, Cig., Jan.; der Knurrkater ( fig.), Cig.; — = kdor se vedno smeje ali joka, Z.; pos. das Plärrmaul, Ljub.
3208. režȃnčast, adj. falzicht, Cig.
3209. režȃnəc, -nca, m. der Falz (im Brette), Cig.; pl. režanci, der Falz des Sägerahmens, Cig.; tramovi pri vodni žagi, po katerih se voz premiče, Poh.
3210. rẹžȃnj, -žnjà, m. = reženj: r. pečenke, LjZv.
3211. režánja, f. ein zänkisches Weib, vzhŠt.- C.
3212. režȃnje, n. 1) das Klaffen; — das Zähnefletschen, das Grinsen; — 2) das Keifen; — 3) das laute Lachen; — das Plärren.
3213. rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.- Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).
3214. režàv, -áva, adj. keifisch, zänkisch: režava mačeha, SlN.
3215. režávast, adj. = režav, Šol.
3216. režȃvəc, -vca, m. der Zahnfletscher, Cig.
3217. rę̑žək, -žka, m. 1) einer, der gerne lacht, M., Z.; — 2) die Thürluke, kajk.- Valj. (Rad).
3218. réžəlj, -žlja, m. die Schnitte, V.-Cig., Savinska dol.; bes. die Apfelschnitte, das Spaltel (= krhelj), C.; jabolka v režlje razrezati, SlGosp.
3219. réžənj, -žnja, m. die Schnitte, V.-Cig.; r. kruha, jvzhŠt.; trdo jajce po dolgem na režnje razrezati, Navr. (Let.); die Klötze, das Spaltel, Cig., C.; — Adamov r., der Adamsapfel, Št.; — prim. rẹžȃnj, LjZv.
3220. režgotı̑nəc, -nca, m. neka ptica, Pohl., Guts.- Cig., Frey. (F.).
3221. režı̑ja, f. uprava, die Regie.
3222. režíka, f. die Schlüsselblume (primula veris), C.
3223. režı̑n, m. 1) der Zahnfletscher, Cig.; — der Maulaffe, M.; — 2) = otrok, ki se rad joka, M.
3224. režı̑nje, n. coll. 1) = zelene orehove lupine, C.; — 2) = fižolovo stročje, C.
3225. režı̑nka, f. die Zahnfletscherin, Cig.; — der Maulaffe, M.
3226. režisȇr, -rja, m. prireditelj gledaliških predstav, der Regisseur, nk.
3227. rẹžljáti, -ȃm, vb. impf. v režlje rezati, in Schnitten theilen; jabolko r., C.
3228. rẹ̑žnja, f. der Rebenschnitt, Cig., Jan., M., C., Vrtov. (Vin.), Nov.
3229. rẹžnják, m. das Klötzenbrot, C.; — gedünstete Obstschnitten, C.
3230. režúlja, f. ženska, katera se rada smeje, M., Z.
3231. režȗn, m. moški, kateri se rad smeje, Z.
3232. ríba, f. 1) der Fisch; zdrav je kakor riba, er ist kerngesund; — 2) der Muskel, Z., Štrek.; pos. debele mišce na nogah in rokah, der Wadenmuskel, der Oberarmmuskel, Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.); ribo sekati, die Kraft des Oberarmmuskels (Beugers) mit einem Hiebe der Handschneide erproben, Erj. (Torb.); — 3) das Rückenfleischstück, Cig.; der Lendenbraten, Bolc- Erj. (Torb.); svinjska r., der Jungferbraten, C.
3233. ribák, m. das Fischsäugethier, der Wal, Jan., Erj. (Ž.); ribaki (cetacea), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
3234. rı̑banica, f. = ribanka, KrGora.
3235. rı̑banka, f. = kisla repa, Gor.; — prim. ribati.
3236. ribár, -rja, m. der Fischer, Habd.- Mik., Cig., Jan.; — der Fischhändler, Cig., Jan.
3237. ribaríca, f. die Fischverkäuferin, Cig.
3238. ribarı̑ja, f. = ribarstvo, Mur., Cig., Jan.
3239. ribáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Fischfang beschäftigen, fischen, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; — die Fischerei, den Fischhandel betreiben, Mur., Cig., nk.
3240. ribárjenje, n. das Fischen, die Fischerei, Mur., Cig.
3241. ribárnica, f. 1) das Fischhaus, Cig.; — 2) der Fischbehälter, Levst. (Pril.).
3242. ribárski, adj. Fischer-, Cig., Jan.
3243. ribȃrstvọ, n. die Fischerei, Cig., Jan., nk.
3244. ríbast, adj. 1) fischähnlich, Cig.; — 2) gestreift, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
3245. ribàt, -áta, adj. = ribovit, Cig.
3246. rı̑bati, -bam, -bljem, vb. impf. reiben; pod r.; — schneiden: repo, zelje r.; — (iz nem.).
3247. ríbən, -bna, adj. fischbewohnt, Cig.; — fischreich, Cig., Jan.
3248. rībez, m. die Johannisbeere (ribes rubrum), Mur., Cig., Jan.
3249. rı̑bežən, -žna, m. das Reibeisen (für Kraut, Rüben); — iz nem.
3250. ríbica, f. dem. riba; 1) das Fischlein; — 2) človeška r., der Grottenolm (proteus anguineus), Erj. (Ž.); — 3) ein Insect: der Zuckergast (lepisma), Erj. (Z.); — 4) der Muskel, Mur., V.-Cig.; — ribice, die Waden, BlKr.; — 5) das Rückenfleischstück, bes. beim Schwein, der Jungferbraten, V.-Cig., Jan., C., Št.; — 6) die Niere, Mur., Št.- Cig.; — 7) die Schafgarbe (achillea millefolium), Josch.
3251. rı̑bič, m. 1) der Fischer; — 2) razni ptiči: die Seeschwalbe (sterna hirundo), Cig., Frey. (F.), Erj. (Ž.); — der große Sägetaucher (mergus merganser), Frey. (F.); — der Reiher, Kor., Št.- Cig.; — der Kiebitz (vanellus), Guts.- Cig., Jan., M.; — der Eisvogel (alcedo ispida), Frey. (F.).
3252. rı̑bičast, adj. = ribičat.
3253. ribičàt, -áta, adj. muskulös, Mur.
3254. ribičevȃnje, n. das Fischen, die Fischerei, C.
3255. ribičeváti, -ȗjem, vb. impf. Fischer sein, die Fischerei betreiben, Cig., ogr.- M., Krelj.
3256. rı̑bičevka, f. die Fischersfrau.
3257. rı̑bičevski, adj. Fischer-, Cig.
3258. ríbičica, f. dem. ribica; kleines Fischlein, Cig., Jan.
3259. rı̑bičinja, f. die Fischerin, Mur., Jan.
3260. rı̑bičji, adj. des Fischers: ribičja hišica, Dict.
3261. rı̑bička, f. 1) die Fischerin, Mur., Cig.; — 2) ríbička, das Fischlein, Jan.
3262. ribíšče, n. das Fischlager, Cig.; — der Fischmarkt, Cig.
3263. rı̑biški, adj. Fischer-; ribiška sprava, das Fischergeräth, Dict.
3264. rı̑bištvọ, n. die Fischerei.
3265. ríbiti, rı̑bim, vb. impf. = ribe loviti, Mur., V.-Cig., Jan.
3266. ribjekostę̑n, adj. fischbeinern, Cig.
3267. rı̑bji, adj. Fisch-; nebo je jasno kot ribje oko; ribja kost, das Fischbein; ribja mast, der Fischthran.
3268. ribnàt, -áta, adj. fischreich, Jan.
3269. rı̑bnica, f. 1) das Fischlager, Cig.; — 2) der Angelstock sammt Angel, Ljub.
3270. rı̑bnik, m. 1) der Fischteich; — 2) = ribnjača, der Fischbehälter, Cig., Jan., M.
3271. rı̑bnikar, -rja, m. der Teichmeister, Cig.
3272. ribnína, f. der Fischzoll, Jan.
3273. rı̑bniški, adj. Teich-.
3274. ribnjáča, f. der Fischbehälter, Cig.
3275. rı̑bnjak, m. 1) der Fischteich; — 2) = ribnjača, der Fischbehälter, Cig., Jan.; ribič z ribnjakom na hrbtu, Cv.
3276. ribojẹ̀d, -jẹ́da, m. der Fischesser, Cig.
3277. ribojẹ̑dəc, -dca, m. der Fischesser, Cig.
3278. ribolòv, * -lǫ́va, m. der Fischfang, nk., Gor.
3279. ribolǫ́vən, -vna, adj. 1) den Fischfang betreffend: ribolǫ̑vni listki, Levst. (Nauk), DZkr.; — 2) fischbar, Cig.
3280. ribolǫ̑vski, adj. den Fischfang betreffend: r. dan, der Fischtag, Cig.; ribolovska pravica, DZkr.
3281. ribolǫ̑vstvọ, n. die Fischerei, DZ., nk.
3282. ribopìs, -písa, m. die Fischbeschreibung, Jan.
3283. ribopı̑sje, n. die Fischbeschreibung, Cig., Jan.
3284. riborę́ja, f. = ribstvo, die Fischzucht, Nov.
3285. riboslǫ̑vəc, -vca, m. der Fischkundige, Cig.
3286. riboslǫ̑vje, n. die Fischkunde, Cig.
3287. ribovı̑t, adj. fischreich, Cig., Jan., nk.
3288. ribovítən, -tna, adj. = ribovit, Mur.
3289. ribovítnost, f. = ribovitost, Mur.
3290. ribovı̑tost, f. der Fischreichthum, nk.
3291. riboznȃnəc, -nca, m. der Fischkundige, Cig.
3292. riboznȃnstvọ, n. die Fischkunde, Cig.
3293. rı̑bstvọ, n. die Fischzucht, Levst. (Nauk).
3294. rı̑bščina, f. die Fischerei, C.
3295. ricīnov, adj. Ricinus-: ricinovo olje, Cig.
3296. ríčati, -ím, vb. impf. = rikati, brüllen, vzhŠt.- C.
3297. ríčavka, f., C., pogl. ridžavka.
3298. 1. ričək, -čka, m., Jan., pogl. rilček 2).
3299. 2. ričək, -čka, m., pogl. ridžek.
3300. rı̑čet, m. ein Gericht aus Gerstengraupen, denen etwas (meist Fisolen) beigemengt ist; — der Mischmasch; to je pravi ričet! — prim. kor.-nem. ritschad (enaka jed), bav. rütscher, avstr.-nem. ritscher, Štrek. (Arch.).

   2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani