Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (31.801-31.900)

  1. pričálọ, n. = izpričevalo, das Zeugnis, C., Trst. (Let.).
  2. príčanje, n. die Zeugenschaftsablegung; die Zeugenschaft.
  3. pričárati, -am, vb. pf. herbei-, hervorzaubern, Cig., C.; pričarani spanec, Šol.
  4. pričásən, -sna, adj. frühzeitig, Gor.
  5. príčati, prı̑čam, vb. impf. 1) Zeugenschaft ablegen; resnico p., der Wahrheit Zeugnis geben, Cig.; krivo p. komu, ein falsches Zeugnis gegen jemanden ablegen, Cig.; bezeugen, beweisen; to priča, da —; — 2) = izgovarjati, entschuldigen: p. koga, p. se = izgovarjati se, Habd.; — 3) p. se, streiten, disputieren, C.; vse prepametna je, da bi se s pijancem pričala, Ravn.
  6. príčavəc, -vca, m. der Zeugenschaft ablegt, der Zeuge, Cig., Jsvkr.
  7. pričebeláriti, -ȃrim, vb. pf. durch Bienenzucht erwerben.
  8. pričę̑łək, -łka, m. 1) der Giebel, (príčełək) ogr.- Valj. (Rad); — 2) der glatte Querschnitt am Ende eines Holzstammes, Cig., C.; lep p. narediti, vzhŠt.- C.
  9. pričę́liti, -im, vb. pf. mit glatter Querschnittfläche versehen, am Ende glatt ab- oder zuschneiden, absägen: p. drevo, hlod, palico, Cig., Nov., vzhŠt.- C., Podkrnci- Erj. (Torb.); kamen p., einen Stein auf einer Seite glatt behauen, C.
  10. pričę̑lje, n. der Vorgiebel, Jan.
  11. pričèn, -čę́na, m. = pričina, C.
  12. príčən, -čna, adj. 1) gegenwärtig, M.; prično živenje, prično leto, Kast.- Levst. (M.); ni prično ni prihodno, Skal.- Let.; on ve, kar je minulo, kar je prično, kar je prihodno, Bas.; prični kmetje, Pohl. (Km.); — 2) frisch: prična voda, pričen kruh, Zilj.- Jarn. (Rok.); prično mleko, frischgemolkene Milch, Bolc- Erj. (Torb.), Z.
  13. pričẹ̑njanje, n. das Anfangen.
  14. pričẹ̑njati, -am, vb. impf. ad pričeti; beginnen: ob petkih nikdo ne pričenja rad važnih ali težavnih opravil, Navr. (Let.); — krava pričenja, die Kuh beginnt zu eutern (= wird bald kalben), Jan., M., Z., Strp.
  15. pričẹ̑njavəc, -vca, m. der Beginner, C.
  16. pričésati, -čę́šem, vb. pf. durch Kämmen anliegend machen, ankämmen, Cig.; anstriegeln, Cig.
  17. pričestíti, -ím, vb. pf. communicieren ( trans.), abspeisen: p. koga. ogr.- C., Mik., kajk.- Valj. (Rad); p. vojsko, Zora; — p. se, das Sacrament des Altars empfangen, Jan., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  18. pričę́ščanje, n. das Communicieren, die Communion, C., kajk.- Valj. (Rad).
  19. pričę́ščati, -am, vb. impf. ad pričestiti, ogr.- C., Mik., Prip.- Mik.
  20. pričeščávanje, n. die Communion, ogr.- C.
  21. pričeščávati, -am, vb. impf. = pričeščati, C.
  22. pričeščénje, n. die Communion, ogr.- C.
  23. pričeščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad pričestiti; = pričeščati, ogr.- Mik.
  24. pričę̑tək, -tka, m. der Anfang, der Beginn; za pričetka, anfänglich, C.; — pričetki, die Anfangsgründe, Cig., Jan.
  25. pričę́tən, -tna, adj. anfänglich, Anfangs-, Jan.; pričę̑tna ljubezen, C.; pričetna dela, die Vorarbeiten, DZ.
  26. pričę́ti, -čnèm, vb. pf. den Anfang machen, beginnen; pravdo p., den Rechtsweg betreten, Cig.; — (o kravi) zu eutern anfangen, Jan.; — p. se, den Anfang nehmen, beginnen; boj se je pričel; zdaj se mlačva prične, Ravn. (Abc.); bolezen se je pričela (ist ausgebrochen), Cig.; zdaj še le se njih reva prične, Ravn.
  27. pričę́tje, n. = pričetek, Cig.
  28. pričę́tnica, f. 1) črka p., die Initiale, Navr. (Kop. sp.); — 2) die Ouverture, Cig.
  29. pričę́tnik, m. der Beginner, der Urheber, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  30. pričevȃnje, n. das Ablegen der Zeugenschaft: das Bezeugen; ti, kateri tvoje p. spoznajo, Trub.; tvoje pričevanje je črez vse verjetno, Trav.- Valj. (Rad); — das Zeugnis, Cig. (T.); resnici p. dati, Levst. (Zb. sp.).
  31. pričeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) Zeugenschaft ablegen; krivo p., ein falsches Zeugnis ablegen; bezeugen; kakor pričuje sv. Pavel, Valj. (Rad); — 2) gegenwärtig sein: pričujoč; anwesend, gegenwärtig; p. biti, zugegen sein; — vorliegend, Cig., Jan.
  32. pričevȃvəc, -vca, m. der Bezeuger, der Zeuge, Cig., Burg. i. dr.
  33. pričı̑na, f. der Anlass, die Ursache, Cig., Zora, Bes., ZgD.; (po drugih slov. jezikih).
  34. pričíniti, -čı̑nim, vb. pf. verursachen, zufügen: p. komu kaj, Mur., C., Z.
  35. pričínjati, -am, vb. impf. ad pričiniti, Mur.
  36. pričinjávati, -am, vb. impf. = pričinjati, Mur.
  37. pričı̑sloma, adv. genau, knapp, vzhŠt.- C.
  38. pričı̑vkati, -am, vb. pf. piepend herbeikommen.
  39. prı̑čka, f. 1) ein Brett zum Glattschlagen, eine Art Bleuel, C., vzhŠt.; — 2) der Schlag beim "Stockschlagen", C.; — der Batzen, Dict., ogr.- C.; — 3) der Wortwechsel, Z., BlKr.; — prim. nem. Pritsche = ein flacher Schlägel.
  40. prı̑čkanje, n. 1) das Richterspiel, C.; — 2) das Disputieren, das Zanken; die Reibungen.
  41. prı̑čkati se, -am se, vb. impf. 1) das Richterspiel spielen, den "Stock schlagen", jvzhŠt.; tudi: pričkati (brez: se), C.; — 2) zanken, disputieren, einen Wortwechsel haben, streiten; = tožariti se, processieren, BlKr.
  42. pričkȃvəc, -vca, m. der Polemiker, Jan.; der Disputierer, der Zänker, Valj. (Rad).
  43. príčkavən, -vna, adj. streitsüchtig, Jan.
  44. príčnost, f. die Gegenwart, Mur., C., Kast., Jsvkr.
  45. príčo, praep. c. gen. = vpričo, Mik.
  46. pričołnáriti, -ȃrim, vb. pf. als Kahnschiffer erwerben, Cig.
  47. pričółniti, -im, vb. pf. mit dem Kahn heranrudern, C.
  48. pričotáti, -ȃm, vb. pf. hinkend herankommen, SlN.
  49. pričrčkáti, -ȃm, vb. pf. hinzukritzeln.
  50. pričŕkati, -čȓkam, vb. pf. hinzukritzeln, Jan. (H.).
  51. príčrn, adj. schwärzlich, Habd.- Mik.
  52. pričujǫ́č, adj. išči pod: pričevati.
  53. pričujǫ́čən, -čna, adj. = pričujoč, Jan.
  54. pričujǫ́čnost, f. die Anwesenheit, die Gegenwart; p. duha, die Geistesgegenwart, Cig. (T.), nk.
  55. pričȗt, m. die Nebenempfindung, Lampe (D.); die Sinnestäuschung, Cig. (T.).
  56. pričúvati, -am, vb. pf. = prihraniti, ersparen, Cig. (T.), C.; — hs.
  57. pričȗvək, -vka, m. das Ersparnis, Cig. (T.).
  58. pričvetę́riti, -ę̑rim, vb. pf. mit einem Vorspann aushelfen: ( fig.) Vorschub leisten, Ip.
  59. pričvrstíti, -ím, vb. pf. befestigen, Erj. (Som.).
  60. pričvŕščati, -am, vb. impf. ad pričvrstiti, Jan. (H.).
  61. prìd, prída, m. 1) der Nutzen, der Vortheil; ljubezen svojega prida ne išče, Dalm.; kar se tiče prida občine, was das Interesse der Gemeinde betrifft, Levst. (Pril.); v prid biti, zum Nutzen gereichen; v prid obrniti, ausnützen, ausbeuten; na p. obračati, sich zunutze machen, nutzen, Cig.; s pridom, mit Erfolg, mit Nutzen, Jan.; s pridom učiti se, mit Nutzen lernen, C.; s pridom delati, Levst. (Zb. sp.); — prida, wacker, tüchtig; prida učenec, Ravn.; bieder, Cig.; kaj prida človek, ZgD.; nič prida človek; ni nič prida, er ist nichts nutz; malo prida je, er ist nicht viel wert, ZgD.; nikoli ne bo nič prida iz njega; — kaj prida, eine beträchtliche Menge, viel, Cig.; ali je bilo kaj prida ljudi na senjmu? Polj., jvzhŠt.; imate kaj prida molže? Polj.; kaj prida zaslužiti, etwas Ordentliches verdienen, Slovan; — 2) = pridnost: v pridu pri opravilih koga posnemati, Ravn.
  62. pridȃja, f. das Zugeben, die Zugabe, Cig.
  63. pridȃjanje, n. das Zugeben.
  64. 1. pridȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad pridati; zugeben.
  65. 2. pridȃjati, -am, vb. impf. säugen, C.; žena pridaja, Mik., BlKr.
  66. pridȃljšati, -am, vb. pf. um ein Weniges verlängern, Cig.
  67. pridȃljšək, -ška, m. eine kleine Verlängerung, Z.; — der Anschieber an einem Tische, Cig.
  68. pridálọ, n. die Daraufzahlung, Z.; (prídal, -dála m., Levst. (M.); toliko pridála mi je dal, pa sva menjala, Ig [ Dol.]); — pogl. pridav.
  69. prídanič, m. = nič prida človek, SlN., Ščav.
  70. pridȃtək, -tka, m. die Zugabe, die Zubuße, Cig., Jan.
  71. pridáti, -dám, vb. pf. dazugeben, obenein geben, hinzufügen; deset goldinarjev sem moral še pridati; p. krme živini, nachfuttern, Cig.; — p. koga komu za tovariša (zuordnen), Cig.; — pridano ime, der Spitzname, C.
  72. pridàv, -dáva, m. die Daraufgabe (kar kdo prida, kadar s kom drugim menja za kako stvar), Kras- Erj. (Torb.); menjal je konja na pridav, BlKr.- M.: koliko bo pridava? Jurč.; — die Zugabe, Mik.; za p. kaj dobiti, als Zugabe bekommen, V.-Cig.; v pridav dati kaj, etwas daraufgeben, Vod. (Izb. sp.); — tudi prídav, -dáva, Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.
  73. pridȃva, f. die Zugabe, die Zulage, C.
  74. pridávati, -am, vb. impf. ad pridati, Jan.
  75. pridȃvək, -vka, m. 1) die Zugabe, das Zumaß, Meg., Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); = kruh ali kaj drugega, kar dajo ob nedeljah dninarjem, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — p. logaritma, die Mantisse ( math.), Cig. (T.); — die Beilage, der Nachtrag, Cig., Jan.; — 2) = pridano ime, priimek, ogr.- C.; — pridavke dajati, Rog.- Valj. (Rad).
  76. pridȃvščina, f. die Nebenabgabe, Cig.
  77. pridẹ̑dovati, -ujem, vb. pf. durch Erbschaften erwerben, anerben, Cig., Jan.
  78. pridəhníti, -dáhnem, vb. pf. = poduhati, riechen, (pridẹ́hnem) ogr.- Valj. (Rad).
  79. pridəhtíniti, -ı̑nim, vb. pf. = pridihtiniti, (-dah-), Cig.
  80. pridẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. dazu thun, hinzufügen, beilegen, beifügen; še nekoliko p. k svoti; cukra p. k jedi; priloge so pridejane, die Beilagen folgen mit, Cig.; — attribuieren, Cig.; — p. si = pomagati si, sich helfen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  81. pridẹ̑jək, -jka, m. = pridevek, das Schimpfwort, C.
  82. pridẹklováti, -ȗjem, vb. pf. als Magd erdienen, Cig.
  83. prídẹł, -dẹ́ła, m. der Erwerb, Svet. (Rok.).
  84. pridẹ̑la, f. = pridelek, Notr.
  85. pridẹ́lanje, n. = pridelek, die Fechsung, Svet. (Rok.); vse p. žita so mu prodali, Levst. (Zb. sp.).
  86. pridẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. durch Arbeit erwerben, erarbeiten; — producieren, fechsen; veliko žita, dobro vino p.
  87. pridẹlȃva, f. das Ziehen einer Frucht, die Production in der Landwirtschaft, Jan.; p. lanu, konopelj, C.
  88. pridẹ̑łba, f. die Zutheilung: službena p., die Diensteseintheilung, DZ.
  89. pridẹ̑łək, -łka, m. die Fechsung, das Erträgnis; slab p., eine Missernte; to je vino domačega pridelka; — das Bodenerzeugnis, das Bodenproduct: poljski p.; jesenski pridelki, die Herbstfrüchte.
  90. pridẹlíti, -ím, vb. pf. 1) zutheilen, Cig. (T.), nk.; — 2) mucken: še pridelil ni, GBrda.
  91. pridẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prideliti, nk.
  92. pridẹlovalíšče, n. die Productionsstätte, DZ.
  93. pridẹlovȃłnica, f. die Productionsanstalt, DZ.
  94. pridẹlovȃnje, n. die Erzeugung, die Production in der Landwirtschaft; p. žita, vina; prvotno p., die Urproduction, Cig. (T.); — p., die Fechsung, Svet. (Rok.).
  95. pridẹlováti, -ȗjem, vb. impf. durch die Bearbeitung des Bodens gewinnen, erzeugen, producieren; žito, vino p.; — fechsen; prideluje po 100 vaganov žita.
  96. pridẹlovȃvəc, -vca, m. der landwirtschaftliche Producent, Cig., Jan., Cig. (T.).
  97. pridẹlovȃvka, f. die landwirtschaftliche Erzeugerin, die Producentin, Cig.
  98. pridẹ̑łščina, f. der Fruchtertrag, Jan.
  99. prídən, -dna, adj. 1) Nutzen bringend, nützlich: sv. pismo je pridno, Trub.; moj jarem je priden, Trub.; njegovo dejanje je tebi silno pridno, Dalm.; to je bolj vidno nego pridno, Levst. (Rok.); ni nikdar pridne iz njegovih ust, aus seinem Munde hört man nie etwas Gutes, Cig.; veliko pridnega ljudem ni storil, Pohl. (Km.); — 2) brav; pridni otroci; fleißig, emsig; p. delavec, pridno delati; pridne roke skrbijo za stare zobe, Vrt.; — productiv (o človeku), Cig. (T.).
  100. prídəsək, -ska, m. = plužna deska, ogr.- Valj. (Rad).

   31.301 31.401 31.501 31.601 31.701 31.801 31.901 32.001 32.101 32.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA