Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (31.501-31.600)

  1. prezračeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prezračiti.
  2. prezráčiti, -im, vb. pf. durchlüften, Z., nk.
  3. prezrẹ̀ł, -zrẹ́la, adj. zu reif, überreif.
  4. prezrẹ́lost, f. die Überreife, Cig.
  5. prezrẹ́tən, -tna, adj. = prezoren, prozoren, C., Z.
  6. prezrẹ́ti, -zrèm, vb. pf. 1) überblicken, übersehen, Jan. (H.); — 2) nicht beachten, übersehen, Cig., Jan., C., nk.
  7. prezváč, m. = prezovič, C.
  8. prezvȃnjati, -am, vb. impf. 1) in kurzen Absätzen läuten, C., Z., Gor.; — an die Glocke schlagen: kadar gori ali se hudo vreme bliža, prezvanja, jvzhŠt.; p. nevihti, Slom.; (p. kaj: Meglo prezvanja, Strel se glasi, Slom.); — 2) immerfort läuten: vso noč p., Gor.
  9. prezváti, -zóvem, vb. pf. durchrufen, ausrufen: p. kaj po vsej hiši, Cig.
  10. prezvẹ́dẹti, -zvẹ́m, vb. pf. erfahren, Jan. (H.).
  11. prezvẹ̑st, adj. zu treu; — überaus treu; allergetreuest, treugehorsamst.
  12. prezvı̑t, adj. zu listig; — überaus listig.
  13. prezvòn, -zvǫ́na, m. das Absetzen beim Läuten (wobei nur an eine Seite der Glocke einigemale angeschlagen wird), Gor.
  14. prezvoníti, -ím, vb. pf. beim Läuten absetzen u. einigemale nur an eine Seite der Glocke anschlagen, Gor.
  15. prę́ža, f. die Lauer; na preži stati, biti, auf der Lauer stehen, sein; — der Anstand der Jäger, Cig., C.; na prežo hoditi, Dol.; — das schmarotzerische Lauern bei Hochzeiten, C., Kr., Št.; na prežo gredo fantje, kadar je kje gostovanje, Zora.
  16. prežáč, m. der Lauerer, Cig.; bes. bei Hochzeiten, SlGor.
  17. prežȃgati, -am, vb. pf. durchsägen, entzweisägen.
  18. prežalíšče, n. der Lauerplatz, Cig.
  19. prežálostən, -stna, adj. zu traurig; — überaus traurig; hochbetrübt, tiefgebeugt.
  20. prežalováti, -ȗjem, vb. pf. trauernd zubringen, durchtrauern, vertrauern; vse dni in noči p., Cig.
  21. prežȃnje, n. das Aufpassen, das Lauern.
  22. prę̑žar, -rja, m. der Lauerer, Cig., Jan.; bes. der Hochzeitsschmarotzer, Cig., Jan., C., Polj., Ig (Dol.).
  23. prę̑žarica, f. die Hochzeitsschmarotzerin, C.
  24. 1. prežáriti, -ȃrim, vb. impf. bei Hochzeiten und anderen Gastereien zuschauen und aufpassen, um irgend einen Bissen zu erhaschen, Z., Polj.
  25. 2. prežaríti, -ím, vb. pf. durchglühen, Cig.
  26. prę́žati, -ím, vb. impf. lauern, passen; mačka preži na miš; pes preži pri mizi, da bi kaj pograbil; p. na priliko, die Gelegenheit ablauern, Cig.; p. na koga, auf jemanden lauern, jemanden belauern; — bes. ungeladen bei Hochzeiten vor dem Hause lauern (um etwas vom Mahle zu erhaschen); — ( pren.) krušne skrbi jim iz obraza preže, Ravn.- Valj. (Rad).
  27. prę́žavəc, -vca, m. der Lauerer, der Aufpasser, Cig., Jan.; bes. der schmarotzerische Hochzeitslauerer, C., Gor.
  28. prę́žavən, -vna, adj. lauersam, Cig.; prežavno je korakal med vrbovjem, Glas.
  29. prę́žavka, f. die Laurerin, Cig.
  30. preždẹ́ti, -ím, vb. pf. ruhig wartend o. vor sich hinbrütend zubringen, C.; vso noč p., Cig.
  31. preždẹ́vati, -am, vb. impf. ad preždeti, C.
  32. prežebráti, -ȃm, vb. pf. durchmurmeln, murmelnd durchbeten, Cig.
  33. prę̑žəc, -žca, m. = prežar, der Lauerer bei einer Hochzeit, C.
  34. prežę̑jati, -am, vb. pf. mit Durst quälen: prežejana volčica, Cv.
  35. prežéljən, -ljna, adj. allzubegierig, lüstern, (preželjan), Cig.
  36. prežẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prežeti (-žmem); 1) durchpressen, durchdrücken, Cig.; — (die Wäsche) ringen, Jan.; — 2) umfassend eindrücken, Z.; — 3) von neuem pressen, Cig.
  37. prę̑ženəc, -nca, m. = predenec, Gor.
  38. prežȇnək, -nka, m. der Zank, der Streit, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  39. prežę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend durchgehen, Valj. (Vest.); p. njivo, p. pot na njivi, da lahko z vozom črez njo peljejo, Ig (Dol.); — 2) im Schneiden mit der Sichel zuvorkommen: p. koga. Dol.
  40. prežę́ti, -žmèm, vb. pf. 1) durchpressen, durchdrücken: sok p., Cig., C.; — umfassend eindrücken: život p., den Leib schnüren, Z.; prežeta črez pas, LjZv.; vez prežme drevesce, Z.; — 2) von neuem pressen, Cig.
  41. preževáč, m. = preživač, C.
  42. preževati, -vam, -vljem, vb. impf. = 2. preživati, Mur., Jan., SlGor.
  43. prežgȃnje, n. das eingebrannte Mehl, C.
  44. prežgánka, f. die Einbrennsuppe, Cig., C., Ravn. (Abc.), Notr.
  45. prežgáti, -žgèm, vb. pf. 1) durchbrennen, durchsengen; podplat, suknjo si p.; — 2) an einem mäßigen Feuer schnell austrocknen, rösten, Cig.; einbrennen: p. moko; prežgana juha, die Einbrennsuppe; — 3) noch einmal brennen: prežgani vinski cvet, rectificierter Weingeist, Cig., DZ.; — prežgan, pfiffig, C.
  46. 1. prežíca, f. die Hochzeitslaurerin, C.; — prim. prežec.
  47. 2. prę́žica, f. dem. prega; die Schnalle, C.; — prim. češ. přežka.
  48. prę̑žič, m. = prezljaj, C.
  49. prežìg, -žíga, m. 1) eingebranntes Mehl für die Einbrennsuppe, Cig.; — 2) die Destillation, Cig.; — 3) der überbrannte, feinere Brantwein, C.
  50. prežigáč, m. der Destillateur, Cig.
  51. prežigáłən, -lna, adj. Destillations-, DZ.; prežigȃłna cev, der Destillierkolben, Cig.
  52. prežigȃłnik, m. der Rectificierapparat für den Weingeist, DZ.
  53. prežíganje, n. 1) das Durchbrennen; — 2) das Rösten; — das Einbrennen; — 3) das Destillieren, das Rectificieren ( chem.), Cig.
  54. prežígati, -am, vb. impf. ad prežgati; 1) durchbrennen; — 2) rösten; einbrennen; — 3) überbrennen, C.; destillieren, rectificieren ( chem.), Cig., Jan., C.; überschmelzen: zlato, srebro p., (capellieren) Cig.
  55. prežílika, f., Cig., Jan.; pogl. pražiljka.
  56. prežı̑n, m. der Lauerer, Cig.; — = prežar, Z.
  57. prežínjati, -am, vb. impf. ad prežeti; mit der Sichel durchschneiden, Z.; — (die Saat) schröpfen, stutzen (bevor sie Ähren ansetzt), C.
  58. prežíšče, n. die Lauerstätte, C.
  59. prežı̑t, adj. verlebt: p. obraz, C.
  60. prežı̑tək, -tka, m. der Lebensunterhalt, C.; — der Auszug ( z. B. der Eltern), C.; — das Gnadenbrot, C.
  61. prežı̑v, -žíva, adj. zu lebhaft; — überaus lebhaft; preživa barva, eine sehr grelle Farbe.
  62. prežı̑va, f. die Erhaltung, Slov.; — die Armeneinlage, DZkr.
  63. preživáč, m. der Wiederkäuer, Cig. (T.), Erj. (Z.), DZ.
  64. 1. prežívati, -am, vb. impf. ad preživeti, C.
  65. 2. prežívati, -am, vb. impf. wiederkäuen, Habd.- Mik., Mur., Dalm. (Reg.), ogr.
  66. prežı̑vək, -vka, m. 1) das Verleben, die Existenz: kar je potrebno za prijeten preživek na deželi, Jurč.; — 2) der Unterhalt, die Sustentation, Jan., C., Cv.
  67. preživẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchleben, verleben, zubringen: veselo p. leta svoje mladosti; — 2) überleben, V.-Cig., Jan.; — 3) p. se, sich überleben, Cig. (T.), nk.; preživeli starec, Cv.; — 4) = oživeti, wieder aufleben, C.
  68. preživı̑tək, -tka, m. der Lebensunterhalt, die Nahrung, C., Svet. (Rok.).
  69. preživíti, -ím, vb. pf. 1) ernähren, erhalten; durch Futter erhalten, durchfüttern; živino črez zimo p., Cig.; — p. se, sein Fortkommen finden, sich durchbringen; ob tujem se p.; s šivanko se p., sich mit der Nadel ernähren, Cig.; — 2) p. se, = preživeti 4), oživeti, wieder aufleben, Jan.
  70. preživı̑tva, f. der Lebensunterhalt, C.
  71. preživljáłən, -łna, adj. Ernährungs-, Sustentations-, Jan.
  72. prežívljanje, n. das Ernähren, die Erhaltung: p. svojih ljudi, DZ.
  73. 1. prežívljati, -am, vb. impf. ad preživiti.
  74. 2. prežívljati, * -am, vb. impf. = 2. preživati, wiederkäuen, C., BlKr.- DSv.
  75. preživljȃva, f. die Erhaltung, die Sustentation, Jan., Glas.
  76. preživljénje, n. die Erhaltung, Cig., DZ.
  77. preživnína, f. die Erhaltungskosten, Jan.; das Zehrgeld, DZ.
  78. prežlabudráti, -ȃm, vb. pf. 1) mit Plappern zubringen, durchplappern; nekoliko ur p.; — 2) überplappern, überschwatzen, Cig.
  79. prežlȃhtən, -tna, adj. zu edel; — überaus edel; wohledel, Jan.; hochwohledel, Cig.; prežlahtna gospa!
  80. prežlẹ́biti, -im, vb. pf. mit Rinnen belegen, Cig.
  81. prę̑žljaj, m. = prezljaj, Cig., C., Gor.- Valj. (Rad).
  82. prežmíkati, -kam, -čem, vb. pf. durchquetschen; grozdje p., Z.; (rak) ne neha mleti, dokler ni vse pretrto, zdrobljeno in prežmikano, Erj. (Izb. sp.).
  83. 1. prežnják, m. der Genosse, ogr.- Valj. (Rad); — koren: pręg-.
  84. 2. prežnják, m. = prežljaj, C.
  85. prežǫ́kati, -žǫ̑kam, vb. pf. durchstupfen; — durchpuffen, Cig.
  86. prežúliti, -im, vb. pf. durchreiben: konja p., das Pferd wund drücken, Cig.; p. se, sich wund reiben, Z.
  87. prežȗn, m. der Spion, Cig., C.
  88. prežvę́čiti, -im, vb. pf. 1) durchkauen; — 2) mit Kauen zubringen: ves dan p. in prejesti, den ganzen Tag knaupeln, Cig.; — 3) nochmals kauen, wiederkäuen.
  89. prežvę̑čki, m. pl. die Kauknollen der Wiederkäuer, C.
  90. prežvèk, -žvę́ka, m. 1) das Wiederkäuen, Z., Svet. (Rok.); — 2) der Kauknollen des Wiederkäuers, C.
  91. prežvẹ̑kałnik, m. der erste Magen der Wiederkäuer, der Bansen, Cig., Valj. (Rad).
  92. prežvekáti, -kȃm, -žvę́čem, I. vb. pf. = prežvečiti, Mur., Cig., Jan.; — II. prežvẹ̑kati, -kam, -čem vb. impf. wiederkäuen, Valj. (Rad).
  93. prežvekávati, -am, vb. impf. = prežvekovati.
  94. prežvẹ̑kavəc, -vca, m. der Wiederkäuer, Valj. (Rad).
  95. prežvekovȃłnik, m. = prežvekalnik, Jan. (H.).
  96. prežvekovȃnje, n. das Wiederkäuen.
  97. prežvekováti, -ȗjem, vb. impf. ad prežvekati I., wiederkäuen.
  98. prežvekovȃvəc, -vca, m. der Wiederkäuer, Cig., Jan., Erj. (Ž.), nk.
  99. prežvekovȃvka, f. ein weibliches wiederkäuendes Thier, Cig., Jan.
  100. prežvenkljáti, -ȃm, vb. pf. eine bestimmte Zeit hindurch klingeln, Cig.

   31.001 31.101 31.201 31.301 31.401 31.501 31.601 31.701 31.801 31.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA