Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (3.001-3.100)

  1. rẹsnicoljúbnost, f. die Wahrheitsliebe, Cig., nk.
  2. rẹsníčən, -čna, adj. wahr, wahrhaft; resnična prigodba; resnično, wahrlich; resnično vam povem; — wirklich, factisch.
  3. rẹsníčnost, f. die Wahrhaftigkeit, die Wahrheit.
  4. resník, m. 1) neka rastlina, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) = resnjak, C.
  5. rẹsnı̑təv, -tve, f. die Behauptung, Raič ( Let.).
  6. rẹ́sniti, -im, vb. impf. behaupten, C., Zora, Raič ( Let.).
  7. resnják, m. = resasti ječmen, die Bartgerste, Cig.
  8. rẹsnóba, f. der Ernst, Meg., Cig., Mur., Jan., nk.
  9. rẹsnóbən, -bna, adj. ernsthaft, Mur., Cig., Jan., nk.
  10. rẹsnóbnost, f. die Ernsthaftigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  11. rẹsnoglèd, -glę́da, adj. ernst blickend, Let.
  12. rẹ́snost, f. die Ernsthaftigkeit, der Ernst, Cig., Jan., nk.
  13. rẹsnóta, f. der Ernst, Cig., Jan., Cig. (T.); s trdno resnoto, Levst. (Zb. sp.).
  14. rẹsnótən, -tna, adj. ernst, C.
  15. rẹsnovı̑t, adj. = resen, resnoben, ernst, Cv.
  16. resonānca, f. odglas, odzvok, die Resonanz.
  17. resonānčən, -čna, adj. Resonanz-; resonančno dno, der Resonanzboden, Cig. (T.).
  18. resǫ̑vje, n. coll. = resje 1), Jan. (H.).
  19. restȃłnica, f. die Ratsche, Notr.- Erj. (Torb.); (tudi: reštalnica, Notr.).
  20. restavrácija, f. gostilnica, die Restauration, Cig. (T.), nk.
  21. resúlja, f. 1) ženska zmršenih las, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Bartweizen, Jan.; — 3) (ribe) resulje, die Büschelkiemer (lophobranchii), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  22. rẹ̑šba, f. 1) die Erlösung, C.; — 2) das Lösegeld, C.; — das Trinkgeld, C., Pohl.; — der Finderlohn, C., Slom.
  23. rẹ̑šəc, -šca, m. der Retter, C.
  24. rẹ̑šək, -ška, m. die Gänsedistel (sonchus asper), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  25. rešę̑n, adj. gestrichen: rešena mera, gestrichenes Maß ( prim. it. raso, adj. gleich, gestrichen), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  26. 1. rẹ́šən, -šna, adj. erlösend, rettend; rešna smrt, Cv.
  27. 2. rę́šən, -šna, adj. tudi: rešȃn, gestrichen (vom Maß): rešan mernik, rešna mera, rešan keznanik, Vrsno ( Tolm.), Koborid- Erj. (Torb.); — prim. rešę̑n.
  28. rẹ́šenəc, -nca, m. der Befreite, der Gerettete, der Erlöste, Cig., Jan.
  29. rẹ́šenje, n. 1) die Erlösung, die Befreiung, die Rettung; — 2) die Erledigung, Cig., Jan., DZ., nk.
  30. rẹ́šenka, f. die Befreite, die Erlöste, Cig., Jan.
  31. rešetáč, m. 1) der das Getreide in der Reiter reinigt, Cig.; — 2) der Kritiker, Cig.
  32. rešetȃnje, n. 1) das Reinigen des Getreides mit der Reiter; — das Siebsetzen ( mont.), Cig. (T.); — 2) das Kritisieren, Cig., Jan., nk.
  33. rešetár, -rja, m. 1) der Verfertiger von Reitern, der Siebmacher; — 2) der Kritikaster, Cig. (T.); — 3) eine alte venetianische Geldmünze, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: rešę̑tar, Str.
  34. rešetaríca, f. die Verfertigerin von Reitern, die Siebmacherin.
  35. rešetarı̑ja, f. = rešetarstvo.
  36. rešetáriti, -ȃrim, vb. impf. Siebmacher sein o. mit Sieben (Reitern) Handel treiben, Jan. (H.).
  37. rešetárka, f. die Weberkarde (dipsacus fullonum), C.; — die Waldkardendistel (dipsacus silvestris), SlGor.- Erj. (Torb.).
  38. rešetárski, adj. die Siebmacher betreffend.
  39. rešetȃrstvọ, n. die Siebfabrication, der Handel mit Sieben (Reitern).
  40. rešétast, adj. reiterartig.
  41. rešetáti, -ȃm, vb. impf. 1) reitern; žito rešetati; — 2) discutieren, Cig. (T.); kritisieren, kritteln, Cig., Jan., Cig. (T.); — durchziehen, durch die Hechel ziehen, Cig.
  42. rešetȃvəc, -vca, m. der Bekrittler, Cig., Jan., Navr. (Kop. sp.).
  43. rešétce, n. dem. rešeto; eine kleine Reiter.
  44. rešétina, f. = smeti, ki ostanejo vrhu žita v rešetu, C.
  45. rešétka, f. das Gatter, das Gitter, Mur., Cig., Jan., C., DZ., nk.
  46. rešetníca, f. das Gitter, C.
  47. rešétọ, n. die Reiter; — vodo z rešetom zajemati, Wasser im Siebe tragen wollen, ein untaugliches Mittel anwenden, Mur., Cig.; — dejati na rešeto, kritisieren, prüfen.
  48. rešetováti, -ȗjem, vb. impf. = rešetati, reitern, C.
  49. rẹševȃnje, n. 1) das Lösen; — 2) das Erledigen; — 3) das Auslösen; — 4) das Erlösen.
  50. rẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad rešiti; 1) lösen; auflösen ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, nk.; — 3) auslösen; — r. koga, jemandes Namensfest feiern; r. se, sein Namensfest feiern; — 4) erlösen, befreien; — 5) retten.
  51. rẹšíłən, -łna, adj. 1) Wiederkaufs-: rešı̑łna pogodba, der Wiederkaufvertrag, Cig.; — 2) erlösend, nk.; — Rettungs-, Cig., nk.
  52. rẹšı̑łnica, f. 1) die Rettungsanstalt, Cig.; — 2) das Namensfestlied, C.
  53. rẹšílọ, n. 1) die Erlösung, Cig., Jan.; — 2) das Rettungsmittel, Cig., Jan.; — 3) das Lösegeld, Cig., Jan., Mik.; — 4) der Wiederkauf, Jan.; prodati kaj na rešilo, auf Wiederkauf veräußern, Cig.; — 5) kar se podari voščivcu: za voščilo se dobi rešilo, Dol.; ( opp. vezilo); — 6) die Erledigung, Cig. (T.), DZ.
  54. rẹšı̑telj, m. der Erlöser, der Retter, der Befreier, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.
  55. rẹšı̑teljica, f. die Retterin, Jan., nk.
  56. rẹšı̑tən, -tna, adj. rešitni denarji, das Lösegeld, Dalm.; ( nam. rešitven).
  57. rẹšı̑təv, -tve, f. 1) die Lösung; r. uganke; — die Auflösung ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) die Erledigung, Jan., C., Levst. (Nauk), DZ., nk.; — 3) die Erlösung, die Befreiung; — 4) der Wiederkauf: na r. prodati, Jap. (Sv. p.); — 5) = godovni dan, Trst. ( Vest.), Savinska dol.
  58. rẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) lösen, losmachen; vozel r., Cv.; zamotano štreno r., volu roge rešiti, kadar jih kam zaplete, Levst. (Rok.); — auflösen; uganko r.; ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) auslösen: zastavljeno reč r.; — loskaufen: otroci, kadar tepežkajo, pravijo temu, katerega s korobačem tepejo: reši se, reši se! ali: rešite se, rešite se! Navr. (Let.); — 4) erlösen, befreien; reši nas hudega! (tudi: reši nas od hudega, Met.- Mik.); reši me tega sitneža! nisem se ga mogel rešiti, ich konnte ihn nicht los werden; — 5) retten; živino sem rešil, drugo je vse zgorelo; r. dušo večnega pogubljenja; r. se, sich retten; pet se jih je rešilo, drugi so vsi utonili.
  59. rẹšı̑tva, f. = rešitev.
  60. rẹšı̑tvọ, n. das Lösegeld, Mik.
  61. rẹšı̑vəc, -vca, m. der Erlöser, der Befreier, der Retter, Cig.
  62. rẹ̑ški, adj. = 2. rečen, Fluss-, Cig., Jan.
  63. rẹšníca, f. die Erlöserin, die Retterin, Mur., Cig.; r. smrt, Str.
  64. rẹšník, m. der Erlöser, der Retter, Mur., Cig., Jan.
  65. rẹšnína, f. 1) das Lösegeld, C.; — die Ablösungsgebür, C.; — 2) das Bergegeld, Cig.
  66. rẹ́šnji, adj. sv. Rešnje Telo, die geweihte Hostie, das Allerheiligste; (rẹ́šnji, = rešen, erlösend, Erlösungs-, Mik.; Kedo poda nesrečnim rešnjo roko? Str.; rešnji dan, Str.; — po mnenju drugih je: "rešnji", wahrhaft).
  67. 1. rę̑šta, f. ein reihenförmiges Gebünde (von Zwiebeln, Knoblauch u. dgl.), Levst. (Rok.); r. fig, ein Kranz Feigen, V.-Cig.; r. kostanja, Z.; tolarji v rešto nabrani na vratu, Jurč.; rešta koruze, = šop olikane, na trto nabrane koruze, Tolm., Dol.; — prim. it. resta, ein Bund ( z. B. Zwiebeln), bav. reisten, f. ein Gebünde, ein Büschel, Levst. (Rok.).
  68. 2. rę̑šta, f. r. drv, eine Klafter Holz, Guts., Cig., Jan., Ig (Dol.); — prim. bav. tristen, Haufen, Schober, Štrek. (Arch.).
  69. rę̑štati, -am, vb. impf. in Klaftern legen, klaftern, V.-Cig.
  70. rẹ̑ta, f. eine große Reiter, Mur., Cig., Jan., Kr.; — prim. retra; stvn. ritera, Mik. (Et.).
  71. rətȃn, -nà, adj. etwas krank, verletzt: drevo je retno, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. 2. retiti.
  72. rẹ̑tar, -rja, m. = mož, kateri rete dela, der Reitermacher, Cig.
  73. rẹ̑tast, adj. = reti podoben: r. klobuk, Jurč.
  74. rẹ̑tati, -am, vb. impf. mit der großen Reiter reitern, Cig., Kr.
  75. rẹ̑tavəc, -vca, m. der Reiterer, Cig.
  76. rẹ̑tavka, f. die Reitrerin, Cig.
  77. rẹ̑tər, -tra, m. = retra, KrGora.
  78. rę̑teš, m. nekakšen kolač (iz madž. rétes), Valj. (Rad).
  79. rẹ̑tica, f. dem. reta, Cig., M.
  80. 1. rẹ́titi, -im, vb. impf. = retati, Cig., Jan.
  81. 2. rətíti, -ím, vb. impf. verletzen: jabolka obirati, da se ne retijo, BlKr.- Z., UčT.
  82. rétkəv, -kve, f., pogl. redkev.
  83. retlák, m. der Portulak (portulaca oleracea), Cig.
  84. retōričən, -čna, adj. v retoriko spadajoč, govorniški, rhetorisch.
  85. retōrika, f. govorništvo, die Rhetorik.
  86. retōrta, f. prekapnica, die Retorte ( chem.); r. z grlcem, die tubulierte Retorte, h. t.- Cig. (T.).
  87. rẹ̑tra, f. = reta, Cig., Gor., Tolm.
  88. rẹ̑va, f. 1) das Elend, die Noth; v revah biti, in Nöthen sein, Cig.; v revo sem zalezel, reva me je zadela, Levst. (Rok.); — 2) armer, elender Mensch; on (ona) je strašna reva; uboga r.; — prim. stvn. hriuwā, Betrübnis, Leid, Mik., Let. (1891. 151.); — 3) rumena r., die Kuhblume, der Löwenzahn (taraxacum officinale), Josch.
  89. rẹ̑var, -rja, m. plavi r., die Wegwarte, die Cichorie (cichorium intybus), Josch.
  90. rẹ̑vče, -eta, n. ein armer, elender Mensch.
  91. rẹ̑včək, -čka, m. dem. revec; ein armer, elender Mensch.
  92. rẹ̑vəc, -vca, m. ein armer, elender Mensch, C.
  93. rẹ́vən, -vna, adj. arm, elend; revni ljudje; r. z žitom, arm an Getreide, Met.- Mik.; revna bajta.
  94. reverēnda, f. duhovniško oblačilo, die Reverende, Cig.
  95. revȇrz, m. zavezno pismo, der Revers.
  96. rẹ̑vež, m. der Arme, der Elende.
  97. rẹ̑vica, f. dem. reva; 1) ein kleines Elend, Mur.; — 2) ein armer, elender Mensch; bes. ein armes, elendes Mädchen oder Weib.
  98. rẹ̑vinja, f. = reva 1) in 2), C.
  99. rẹ̑višče, -eta, n. ein armer, elender Mensch; ein armer Tropf; ( nav. rẹ̑vše, -eta).
  100. rẹ́viti, rẹ̑vim, vb. impf. elend machen, plagen, bedrängen, Jan.; žival r. in trpinčiti, Vrtov. (Km. k.).

   2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA