Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (2.901-3.000)

  1. rəpečína, f. = ripečina, C.
  2. repə̀k, -pkà, m. dem. rep; 1) das Schwänzchen; — 2) ein kleiner Obststiel, Cig., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — der Traubenkamm, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 3) jeklo v repkih, der Brockenstahl, V.-Cig.; — tudi: rę̑pək.
  3. 1. rę́pən, -pna, adj. Schwanz-.
  4. 2. rẹ́pən, -pna, adj. Rüben-; rẹ̑pno seme.
  5. repę́nčast, adj. widerspenstig, Nov.
  6. repę́nčiti se, -ę̑nčim se, vb. impf. sich ungeberdig stellen, sich widerspenstig benehmen; sich aufhalten.
  7. repertōrij, m. iskalnik, das Repertorium.
  8. repetȃljka, f. = repetnica 2), perotnica 4), Zv.
  9. repetēnt, m. ponavljavec, der Repetent.
  10. repẹ́ti, -ím, vb. impf. grunzen (von Schweinen, wenn sie gereizt werden), ogr.- C.; — nam. hrepeti.
  11. repetı̑rka, f. (ura) r., die Repetieruhr, Jan.; — (puška) r., das Repetiergewehr, nk.; — po češ. iz nem.
  12. repetníca, f. 1) = perotnica, der Flügel; — 2) die Feder am Spinnrade, Jan.
  13. 1. repíca, f. der Wagenschweif am Bauernwagen (konec svore), Mur., Št.- Cig., Jan.; ože privezati vozu na repico, Pjk. (Črt.).
  14. 2. rẹ́pica, f. dem. repa; 1) das Rübchen; — 2) die Kniescheibe, C.; — 3) = ogrščica, der Repskohl (brassica napus), Cig., Tuš. (R.), DZ.; — papeževa r., die Erdbirne, der Topinambour (helianthus tuberosus), C., Tuš. (B.); = laška r., C.; — kozja r., das Saubrot (cyclamen), Cig., Jan., M.; tudi samo: repica, Savinska dol.; — pasja r., C.; — 4) repíca, = krompir, Jan., Josch, Kor.
  15. repìč, -íča, m. dem. rep; 1) das Schwänzchen; — 2) der Obststiel, Cig.; — 3) der Ackerrettig (raphanus raphanistrum), Cig., Medv. (Rok.).
  16. rẹ̑pičar, -rja, m. der Repskäfer (nitidula aenea), Erj. (Ž.).
  17. repı̑čək, -čka, m. dem. repič; 1) das Schwänzlein, Valj. (Rad); — 2) die Leberklette (agrimonia eupatoria), Dict., Jarn., Cig., C.
  18. rẹ́pičən, -čna, adj. Reps-, Rübsen-, Cig.; repično olje, das Repsöl, das Rübsenöl, Cig.
  19. rẹ́pičnik, m. 1) das Repsöl, Vest.; — 2) die Balsamgarbe (achillea ageratum), M., Z.
  20. rẹpičnják, m. = repičnik 1), C.
  21. 1. repíga, f. = stoklasa, die Trespe (bromus), C.
  22. 2. rẹpíga, f. = repica, der Reps, C.
  23. repílj, m. die große Klette (lappa maior), Ip.- Erj. (Torb.).
  24. 1. repína, f. das Schwanzstück, das Schwanzfleisch, Mur., Jan.; das Schwanzstück der Haut, Z.
  25. 2. rẹpína, f. das Rübenkräutig, C.
  26. repíncəlj, -clja, m. der Feldsalat, das Rapünzchen (valerianella olitoria); — vodni r., die Bachbunge (veronica beccabunga), Josch.
  27. repı̑nəc, -nca, m. die Klette (lappa), Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol.
  28. 1. rẹpı̑nje, n. coll. die Schwänze, Danj.- Valj. (Rad).
  29. 2. rẹpı̑nje, n. der Rübensamen, der Reps (brassica napus), Rez.- C.
  30. rẹ́pišče, n. 1) der Rübenacker nach der Ernte; — 2) eine kleine Rübe, Štrek.
  31. rę́piti, rę̑pim, vb. impf. hinten einhergehen; za vso družbo pak je repil dolgi učitelj, Jurč.
  32. repjè, n. coll. die Klette (lappa), Kast. (W.), Cig., Medv. (Rok.); rę̑pje, Tolm.
  33. rẹ̑pka, f. neko jabolko, Ponikve na Goriškem- Erj. (Torb.).
  34. rę̑pkanje, n. die Nachlese, Cig., Notr., Prim.
  35. rę̑pkati, -am, vb. impf. Nachlese halten ( bes. im Weinberge = repe pobirati), Cig., Kras, Ip., Goriška ok., Kanalsko- Erj. (Torb.); repkáti, -ȃm, Ig (Dol.).
  36. repkováti, -ȗjem, vb. impf. = repkati, Dalm.
  37. replīka, f. protiugovor, die Replik.
  38. 1. rę̑plja, f. der Traubenkamm, Goriš.- Erj. (Torb.); — = grozdova vejica z malo jagodami: daj mi repljo grozdja! Ip., Goriš.- Erj. (Torb.), Kras.
  39. 2. rẹ̑plja, f. der Rübenapfel, Guts.
  40. repljáti, -ȃm, vb. impf. = repkati, Kras, Ip., Goriš.- Erj. (Torb.).
  41. rẹ́pnast, adj. rübenförmig, Cig.
  42. rẹ̑pnat, adj. = repnast, Cig.
  43. 1. rę̑pnica, f. mala r., = mala cipa, die Pieplerche (alauda trivialis), Cig.
  44. 2. rẹ̑pnica, f. 1) das Rübenwasser; — 2) die Rübengrube, Dict., Guts.- Cig., Mur.; = podzemeljska jama, v kateri repo in tudi krompir hranijo, jvzhŠt.; — 3) = repnik 3), repna nat, Jan., Poh.; — 4) črna, repi podobna smokva, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) der Kriebelrettig (raphanus raphanistrum), BlKr.
  45. rẹ̑pnik, m. 1) der Rübenacker, Ip.; — 2) der Rübentopf, Mur.; — 3) das Rübenkräutig, Vrt., Gor.; — 4) der Monat October, C.; — 5) der Hänfling (fringilla cannabina), Mur., Cig., Frey. (F.), Erj. (Ž.), Levst. (Nauk).
  46. rẹ̑pnjak, m. 1) der Rübentopf, Mur.; — 2) die Rübengrube, Jan. (H.); — 3) = repnik 5), der Hänfling, Mur.
  47. rẹpokǫ̑pəc, -pca, m. der Rübengräber: sv. Šimen r., vzhŠt.
  48. rẹporẹ̑znica, f. die Rübenschneidemaschine, Z.
  49. repotrę̑ska, f. = tresorepka, Levst. (Rok.).
  50. represīvən, -vna, adj. zaustaven, repressiv, Cig. (T.).
  51. reprezentānt, m. zastopnik, predstavnik, der Repräsentant.
  52. reprezentatīvən, -vna, adj. zastopniški, Repräsentativ-, Cig. (T.).
  53. reprobácija, f. zavrnitev, die Reprobation.
  54. reprodúkcija, f. obnova, die Reproduction.
  55. republičàn, -ána, m. der Republikaner, nk.
  56. repūblika, f. ljudovlada, die Republik.
  57. republikānəc, -nca, m. 1) der Republikaner; — 2) der gesellige Webervogel oder Republikaner (ploceus socius), Erj. (Ž.).
  58. republikānka, f. die Republikanerin.
  59. republikānski, adj. republikanisch.
  60. repȗčnica, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  61. repúh, m. die Pestwurz (petasites officinalis), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  62. 1. repúlja, f. 1) eine Henkelschale, Polj.; — 2) der Saitenhalter an der Geige, Gor.; — 3) die Trespe (bromus), Medv. (Rok.); — die Riesentrespe (bromus erectus), Jan., Nov.
  63. 2. rẹpúlja, f. = divja repa, C., BlKr.
  64. repúljčica, f. = repuljica, Cig., Jan.
  65. repúljica, f. dem. 1. repulja 1), eine kleine Henkelschale, Polj.
  66. repȗšəc, -šca, m. der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig., Jan.; (phytheuma), Tuš. (B.).
  67. rẹ̑s, m., Zora, Vest.; pogl. vres.
  68. rẹ̑s, adv. res je, es ist wahr; — in der That, wirklich: res je tako, res je prišel; to je že res preveč; wahrlich; res, kaj tacega še nisem videl! za res, im Ernste, ernstlich; (tudi: zares); — res (da) — ali, zwar — aber; — (redko kedaj adj. indecl.: od res vode, von wirklichem Wasser, Ravn.- Mik.).
  69. rę́sa, f. 1) die Granne an der Ähre; — 2) ein steifes Haar: jazbečeva r., Zora; — pl. rese, der Knebelbart, der Schnurrbart, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — 3) die Franse, Jan., Zora, Let., LjZv.; — črevesna r., die Darmzotte, Erj. (Som.); — 4) ( hs.) das Kätzchen an der Haselstaude, Cig.; resa z lesk viseča, Vrt., Zv.; — 5) eine Art Wassergewächs, Mur., Mik.; — 6) das Heidekraut (erica), Dict., Cig., M., Dol.; — hribja r., der Löwenfuß (alchemilla vulgaris), Cig., Jan.; ( prim. vresa).
  70. rę́sast, adj. mit Grannen versehen; resasta pšenica; — grannenartig, Cig.; rauh: resasti lasje, resasta dlaka, resasto pero, resasta brada, Cig.; r. papir, Jan.; resasta krava, ki se ji dlaka ježi, Mik.; resasto gledati, feindselig, misstrauisch blicken, Z.; resast biti, unfreundlich sein, Levst. (Zb. sp.).
  71. resàt, -áta, adj. = resast, Mur.
  72. rę́savka, f. der Bartweizen, C.
  73. resēda, f. die Resede (reseda), Cig., Jan.
  74. resēdica, f. dem. reseda; die Resede, Cig., Jan.; navadna dišeča r. (reseda lutea, odorata), Tuš. (R.).
  75. 1. rẹ́sən, -sna, adj. 1) ernst, ernstlich, Cig., Jan., nk.; — 2) resno, wahrlich, ("rı̑sno") Rez.- Baud.
  76. 2. rę́sən, -sna, adj. Heidekraut-: rę̑sna kosa, (s katero reso kosijo), Cig.
  77. rẹ̑sən, adv. = res, Guts., Mur., Jan., Dalm., vzhŠt.; resen je, Dalm., Jarn. (Sadj.), vzhŠt.; (morda nam. resno, Levst. [Slovn.]).
  78. resȇrva, f. die Reserve (pri vojaštvu), Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  79. resȇrvən, -vna, adj. Reserve-: reservni častnik, nk.
  80. rę́sica, f. dem. resa; 1) eine kleine Granne; — 2) die Franse, Bes., Zora; — 3) die Darmzotte: tenkega črevesa notranja plat je polna resic, Erj. (Som.); — 4) resice, das Anführungszeichen, Levst. (Zb. sp.); — 5) resíca = 2. resnica, der Bartweizen, Jan.
  81. resignácija, f. udanost, odpoved, die Resignation.
  82. resína, f. 1) die Granne, Cig., Jan., Rib.- M., Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) resine = dolgi obrvni lasje pri živalih, tudi nelepo dolgi pri ljudeh, Cig.; — 3) der Trotzkopf, C.
  83. resínast, adj. 1) begrannt, Z.; — 2) trotzig, C.
  84. resíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. sich widersetzen, trotzig sein, C.
  85. resı̑nje, n. coll. die Grannen, Jan.
  86. rę́siti se, -im se, vb. impf. 1) sich widersetzen, trotzen, aufbrausen, Št.- Z.; — 2) raufen, C.
  87. resjè, n. coll. 1) die Grannen, Cig., Jan.; — 2) = vresje, Mur., Cig., Nov.
  88. rèsk, interj. knacks, krach! resk! in mreža je pretrgana, Zv.; oglaša se kosec v detelji: resk, resk! Zv.
  89. reskáti, -ȃm, vb. impf. krachen, knacken, Cig., Jan.
  90. 1. resketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. knistern, Jan.
  91. 2. rəskətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. = rezgetati, Met.
  92. réskniti, rę̑sknem, vb. pf. krachen, mit Gekrach reißen, Cig., Jan.
  93. reskrīpt, m. najvišji odpis, das Rescript.
  94. rę̑slja, f. ovca ali koza, ki ima rese na vratu, Krn, Kanin- Erj. (Torb.).
  95. rę̑snat, adj. grannig; resnata pšenica.
  96. 1. rẹsníca, f. die Wahrheit; resnico govoriti; resnico storiti, etwas bewahrheiten, beglaubigen, Cig.; r. komu beliti, jemandem derb die Wahrheit sagen, Mur.; resnica oči kolje = die Wahrheit ist oft unangenehm; — po resnici, der Wahrheit gemäß; za resnico vam povem (im Ernst, wahrlich), Trub., Schönl.; resnici podoben, wahrscheinlich, Levst. (Zb. sp.), nk.; v resnici, in Wahrheit, in Wirklichkeit; — r. je, es ist wahr, Thatsache.
  97. 2. rę̑snica, f. 1) = resasta pšenica, der Bartweizen, Cig., Jan., Fr.- C., Polj.; — 2) coll. = trši lasje med ovčjo volno, die Stichelhaare, Gor.; — 3) majhna kosa (s katero reso [vresje] kosijo), Cig.
  98. rẹsnicoljùb, -ljúba, m. der Wahrheitsfreund, Cig., Jan., nk.; (pravilno bi bilo: resniceljub).
  99. rẹsnicoljùb, -ljúba, adj. wahrheitsliebend, Cig., Jan.
  100. rẹsnicoljúbən, -bna, adj. wahrheitsliebend, Cig., Jan., nk.

   2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA