Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (2.801-2.900)

  1. rẹ̑jta, f., Cig., Jan., Notr.; pogl. reta; — sukana r., der Ringeltanz, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  2. rèk, rę́ka, m. der Spruch, Mur., Cig.; prorokovi reki, Ravn.- Valj. (Rad); — der Satz ( gramm., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Redensart, Jan.
  3. rẹ́ka, f. der Fluss.
  4. rekácija, f. die Robinie (robinia pseudoacacia), GBrda- Erj. (Torb.); — iz: akacija.
  5. rẹ́kanje, n. das Sagen, Guts.- Cig.
  6. rekapitulácija, f. ponavljanje, die Recapitulation, Cig. (T.).
  7. rẹ́kati, rẹ̑kam, vb. impf. ad reči; sagen, zu sagen pflegen, Guts.- Cig., Jan., Kor.- Mik.; tako so tudi moj ded rekali, Jurč.
  8. rəkə̀lj, -kljà, m., Cig., pogl. rkelj.
  9. reklāma, f. javno naznanjevanje in priporočanje, die Reclame.
  10. reklamácija, f. pritožba, die Reclamation.
  11. reklamácijski, adj. Reclamations-, Jan. (H.).
  12. réklọ, n. die Phrase, Cig. (T.); — der Spruch, LjZv.
  13. rẹkokàz, -káza, m. die Flusskarte, h. t.- Cig. (T.).
  14. 1. rę̑koma, adv. satzweise, Cig. (T.).
  15. 2. rẹ̑koma, adv. stromweise: kri teče rekoma, C.
  16. rekomandováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) priporočati, recommandieren, Jan.
  17. rẹkopı̑səc, -sca, m. der Hydrograph, Cig.
  18. rẹkopı̑sje, n. die Hydrographie, Cig.
  19. rekovəc, -vca, m. die Flachsseide (cuscutta epilinum), Z., Medv. (Rok.).
  20. rekǫ́vən, -vna, adj. gang u. gäbe, gebräuchlich: ta beseda pri nas ni rekovna, Ip.- Erj. (Torb.).
  21. rekovę̑zje, n. podredbeno r., das Satzgefüge, Cig. (T.).
  22. rẹkovìd, -vída, m. = rekokaz, Cig. (T.).
  23. rekrūt, m. vojaški novinec a. novak, der Recrut.
  24. rekrūtba, f. die Recrutierung, Jan., C.
  25. rekrutováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) recrutieren, Jan.
  26. rektascēnzija, f. die Rectascension ( astr.), Cig. (T.).
  27. rektifikácija, f. poprava, die Rectification.
  28. rēktor, -rja, m. ravnatelj (v višjih šolah, na vseučilišču), der Rector.
  29. rēktorstvọ, n. die Rectorswürde, das Rectorat, Cig.
  30. rekurīrati, -am, vb. pf. ( impf.) pritožiti se, recurrieren.
  31. rekūrz, m. priziv, der Recurs.
  32. relatīvən, -vna, adj. odnosen, oziralen, relativ.
  33. relígija, f. verstvo, die Religion, Lampe (D.).
  34. rę́lih, m. = macesen, Mur., Jan., C., Poh.; — tudi = ril, ploh, Poh.; — iz nem. Lärche (?).
  35. rę̑lje, n. neka zel, ki jo ob hudi uri zažigajo, Goriš.
  36. rę́ma, f. 1) der Rahmen, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Zettelrahmen, der Weberhaspel, V.-Cig., M., Z., Gor.; — prim. bav. rem f. der Rahmen, Štrek. (Arch.).
  37. rę̑məc, -mca, m. die Beutelmeise (parus pendulinus), Erj. (Ž.).
  38. rę̑məlj, -mlja, (-məljna), m. ein viereckiger, nicht starker Holzpfosten; die Latte bei Umzäunungen; — prim. bav. rämling, der Holzpfosten, Levst. (Rok.).
  39. rémen, -ę́na, m. der Riemen.
  40. remenár, -rja, m. der Riemer.
  41. remenaríca, f. die Riemersfrau, die Riemerin.
  42. remenáriti, -ȃrim, vb. impf. das Riemerhandwerk betreiben, Cig.
  43. remenárka, f. die Riemerin, Cig., Jan.
  44. remenárnica, f. die Riemerwerkstätte, ogr.- C.
  45. remenárski, adj. Riemer-.
  46. remenȃrstvọ, n. das Riemerhandwerk.
  47. remę̑nčək, -čka, m. dem. remenec; das Riemchen.
  48. remę̑nəc, -nca, m. dem. remen; das Riemchen, Cig.; der Schuhriemen, Dol., Št.- C.
  49. remę̑nək, -nka, m. dem. remen; das Riemchen, Valj. (Rad).
  50. remenják, m. nekakšen sir, kajk.- Valj. (Rad).
  51. remę̑nje, n. coll. die Riemen, das Riemenzeug.
  52. remę́novka, f. die Knute, C.
  53. remę́səl, -sla, m. das Geißblatt (lonicera caprifolium), (— prim. it. madreselva, das Geißblatt) Branica- Štrek. (LjZv.).
  54. remunerácija, f. nagrada, die Remuneration.
  55. 1. rẹ̑na, f. 1) der Milchnapf, Jan.; — 2) der Hafendeckel, Mur., Cig., Jan., Kr.; ali kupite eno reno — pokrivačo? Rib.- Levst. (Rok.); — 3) pl. rene, die Garnwinde, Cig.; — prim. nem. ( dial.): rein, reindel, ein vertieftes Gefäß, Levst. (Rok.).
  56. 2. rẹ̑na, f. altes Eisen, Cig., Jan., Gor.; pogl. rejina, rjina (?).
  57. rènč, rę́nča, m. der Knurrlaut, das Knurren, Jan. (H.).
  58. rę́nča, f. eine Person, die immer brummt, M.
  59. renčálast, adj. knurrig, brummig, Cig.
  60. renčálọ, n. der Knurrer, Cig.
  61. renčȃnje, n. das Knurren.
  62. rę́nčanka, f. črešnja, imenovana po vasi: Renče, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  63. rę́nčast, adj. knurrig, brummig, M.
  64. rę́nčati, -ím, vb. impf. knurren; brummen; pes renči; tudi o človeku: kaj zmerom renčiš!
  65. rę́nčav, adj. knurrig, brummig.
  66. rę́nčavost, f. die Knurrigkeit, der Murrsinn.
  67. renčè, -ę́ta, m. der Knurrer (o psu), Cig.
  68. renčelíca, f., Goriš.- Erj. (Torb.), pogl. rončelica.
  69. renčič, m., Erj. (Torb.), pogl. rančič.
  70. renčȗn, m. der Murrkopf, Jan. (H.).
  71. rę̑ngati, -am, vb. impf. das r nicht ordentlich aussprechen, ratschen, BlKr.- Let.
  72. rę̑nglja, f. = oseba, katera renga, BlKr.
  73. rẹ̑nica, f. dem. 1. rena; das Hafendeckelchen, Mur., Kr.
  74. rēnta, f. prihodek, dohodek, die Rente.
  75. rentáčenje, n. das Brummen; das Zanken, Kr.
  76. rentáčiti, -ȃčim, vb. impf. mit Worten poltern, zanken, schelten, Kr.
  77. reomētər, -tra, m. = tokomer, das Rheometer ( phys.), Cig. (T.).
  78. reorganizácija, f. preosnova, die Reorganisation.
  79. rèp, rę́pa, m. 1) der Schweif, der Schwanz; imam pet repov (fünf Stück Vieh) v hlevu; — zvezda ima rep; — die Schleppe ( zaničlj.), V.-Cig., Jan.; — das Hintertheil des Schiffes, M., ogr.- C.; — ein spitzig zulaufender Acker, der Pfriemen, Cig., Jan.; — konjski r., der Pferdeschweif (beim Nervensystem), Erj. (Som.); — to ima velik rep = das hat viele Folgen, V.-Cig.; — 2) der untere Saitenhalter bei einer Violine, V.-Cig.; — 3) der Obststiel, Cig., Jan., Z., Goriška ok.- Erj. (Torb.); kdor z gospodo črešnje zoblje, ostajejo mu repi, Notr.- Erj. (Torb.); — der Traubenkamm, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 4) rastline: konjski r., der Schachtelhalm, die Katzenzahl (equisetum arvense), Cig., Jan.; — kozji r., der Gänsefuß (chenopodium album), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: = ovčji r., Cig.; — lisičji r., das Fuchsschwanzgras (alopecurus pratensis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: der Bärlapp (lycopodium clavatum), Gor., Dol., BlKr.; ali: die Spierstaude (spiraea), Josch; — mačji r., der Tannwedel (hippuris vulgaris), C., Medv. (Rok.); tudi: svinjski r., Jan., Vrt.; — medvedov r., der Natterkopf (echium vulgare), Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — mišji r., = vratič, ogr.- C.; — ovčji r., die Hausmelde, wilder Spinat (chenopodium bonus Henricus), M.; — pasji r., das Lieschgras, das Thimotheegras (phleum pratense), Cig., Medv. (Rok.); — petelinov r., die Schwertlilie (iris), Koborid- Erj. (Torb.); — svinjski r., = pasji r., Tuš. (R.); — zajčji r., die Wiesenraute (thalictrum galioides), Josch; — pl. repi, die Klette (lappa), Kast. (W.); — tudi: rę́p, Cv., Dol.
  80. rẹ́pa, f. die Rübe; coll. Rüben; kisla, sladka r.; — divja r., der Repskohl (brassica napus), Josch; — turška r. = papežica, C., Pohl. (Km.); — laška r., = krompir, die Kartoffel, Mur., Josch; — svinjska r., die Gichtrübe, die Zaunrübe (bryonia alba), Cig., Medv. (Rok.).
  81. repáč, m. 1) žival, ki ima dolg rep, Z., Mik.; — 2) der Brockenstahl, V.-Cig.; — 3) neka vinska trta, Rihenberk- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.).
  82. repáča, f. 1) žival, ki ima dolg rep, n. pr. krava, Mur.; — 2) = zvezda repatica, der Kometstern, M., Z., Vod. (Izb. sp.); — 3) die Ackertrespe (bromus arvensis), vzhŠt.- C.
  83. repačíca, f. 1) eine Art Meise, vzhŠt.- C.; — 2) zelena r., das Augenthierchen (euglena viridis), Erj. (Z.).
  84. 1. repák, m. 1) neka ptica, Valj. (Rad); — 2) (šaljivo) der Befrackte, C.
  85. 2. rẹpák, m. der Rübengräber, C.
  86. rẹpȃljščica, f. der Bluthänfling (fringilla cannabina), Cig., Frey. (F.); — tudi: der braunkehlige Steinschmätzer (saxicola rubetra), Frey. (F.).
  87. rę́palọ, n. = držalo pri ponvi, korcu, der Stiel, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  88. 1. rę̑par, -rja, m. 1) der Hauer, der am Ende der Arbeiterreihe sich befindet, vzhŠt.- C.; — 2) neke vrste kruh: po trije rožíči skupaj pečeni, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. rep.
  89. 2. rẹ̑par, -rja, m. 1) der Rübenhändler, Z.; — der Rübensamenhändler, Gor.; — 2) eine alte Münze: der Batzen, Cig., Jan., Npes.-K.; (= 6 soldi, Alas., Mur.; = 4 kr., Jarn.); o malih reparjih veselo živeti po krčmah, Levst. (Zb. sp.); — prim. bav. "rueblerbatzen, mit dem Gepräge einer Rübe, des Wappens des Salzburger Erzbischofs Leonhard von Keutschach (1495—1518)", Levst. (Rok.); — 3) metulj r., der Rübenweißling, Cig.; — 4) der Monat October, C.
  90. rẹ̑parica, f. die Rübenfliege, Cig.
  91. rẹ̑parnik, m. der Batzenleib, Jarn.
  92. repása, f. der Schweif: svinjska r., Lašče- Levst. (M.); pečena svinjska r., Levst. (Zb. sp.).
  93. 1. rę́past, adj. 1) mit einem Schwanz versehen, Habd., Danj.- Mik., Mur.; — 2) einem Schwanze ähnlich, Cig.
  94. 2. rẹ́past, adj. rübenförmig, Cig.
  95. repàt, -áta, adj. mit einem Schwanze versehen, Mur., Cig., Jan.; repata zvezda, der Komet, Mur., Cig., Jan.; — langschweifig, Cig.
  96. rę́pati, rę̑pam, vb. impf. 1) konja r., dem Pferde die Schweifhaare auszupfen, Polj.; — 2) r. se: težaki se repajo, kadar nekateri hitijo, da drugi v vrsti zaostajajo, jvzhŠt.
  97. repatíca, f. (zvezda) r., der Komet, Jan., Cig. (T.); — črka r. = črka, ki ima rep, n. pr. j, Navr. (Kop. sp.).
  98. repə̀c, -pcà, m. dem. rep; 1) das Schwänzchen; — 2) lisičji r., der Bärlapp (lycopodium), C.; — tudi rę̑pəc.
  99. rəpèč, -ę́ča, adj. = ripeč, rupeč: oči steklega psa so repeče, ogr.- C.
  100. rəpečíca, f. = ripečica, C.

   2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA