Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (27.801-27.900)

  1. prečę́tək, -tka, m., Guts., pogl. vzrok.
  2. prę́či, prę́žem, vb. impf. heften: Ti konec na začetek prežeš, Levst. (Zb. sp.); ( nav. le v sestavah).
  3. prẹ́čica, f. 1) das Querstreifchen, C.; — 2) der quer abgeschnittene, kürzere Weg, der Querweg, C.
  4. prečígati, -am, vb. pf. = prestreči, lauernd zuvorkommen, Rez.- C.
  5. prẹ́čina, f. die Querlinie, V.-Cig.; — die Schrägung, Cig.
  6. prečíniti, -čı̑nim, vb. pf. 1) auf einer Reiter reinigen, durchreitern: žito p., Cig., C.; — prečinjen = premeten, durchtrieben, C.; — 2) p. se, sich verwandeln: vino se na krv prečini, ogr.- C.; — sich verstellen, Z.; — prečiníti, -ím, ogr., kajk.
  7. prečínjati, -am, vb. impf. ad prečiniti; 1) durchreitern, Cig., C.; p. koga, jemanden durchhecheln, schimpfen, C.; — 2) p. se, sich verstellen, heucheln, ogr.- C.
  8. prečinjávati, -am, vb. impf. 1) durchreitern, C.; — p. koga, jemanden durchhecheln, schimpfen, C.; — 2) p. se, sich verstellen, heucheln, ogr.- C.
  9. prečı̑nki, m. pl. das durch Reitern Ausgeschiedene, die Spreu, C.
  10. prečiríkati, -am, vb. pf. eine gewisse Zeit hindurch zirpen: celo noč p., Mur.- Cig.
  11. prečìst, -čísta, adj. zu rein; — überaus rein, keusch; prečista devica.
  12. prečístiti, -čı̑stim, vb. pf. 1) durchläutern, reinigen; raffinieren, Cig., Jan., C.; prečiščen cuker, Jan.; prečiščeni baker, das Garkupfer, Cig. (T.); — durchklären, Cig.; prečiščeno vino, Cig.; — 2) von neuem reinigen oder säubern, Cig.
  13. prečistóta, f. große Reinheit, die Purität, Jan.
  14. prečiščáłən, -łna, adj. läuternd, Läuterungs-, Cig.; prečiščȃłni ogenj, Cig.
  15. prečiščȃłnica, f. die Raffinieranstalt, die Raffinerie, Cig., Jan., DZ.
  16. prečíščanje, n. das Läutern, das Raffinieren, Cig.
  17. prečíščati, -am, vb. impf. ad prečistiti, Cig., Jan., DZ., nk.
  18. prečiščávati, -am, vb. impf. = prečiščati; srebro p., das Silber fein brennen, h. t.- Cig. (T.).
  19. prečiščȃvəc, -vca, m. der Läuterer, der Raffineur, Cig.
  20. prečiščeváłən, -łna, adj. Reinigungs-, Läuterungs-, Raffinier-, Jan. (H.).
  21. prečiščevȃłnica, f. die Raffinerie, Jan. (H.); der Garofen, der Garherd ( mont.), Jan. (H.).
  22. prečiščeváti, -ȗjem, vb. impf. = prečiščati.
  23. prečiščevȃvəc, -vca, m. der Reiniger, der Läuterer, der Raffineur, Jan. (H.).
  24. prečítati, -am, vb. pf. durchlesen: knjigo, pismo p., Jan., nk.
  25. prẹ́čiti, -im, vb. impf. 1) schräge machen: žago p., die Säge schränken, Cig.; — lase p., die Haare scheiteln, Cig.; — 2) p. se, grdo se gledati: krave se prečijo, predno se sprimejo z rogmi, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) p. se, widerstreben, Cig. (T.); — 4) (po hs.) hindern, Jan., Erj. (Min.), Nov.
  26. prečı̑vkati, -am, vb. pf. durchpiepen; cel dan p., Vod. (Pes.).
  27. prẹ̑čka, f. 1) der Querstrich, ogr.- Valj. (Rad); die Abtheilung der Haare am Scheitel, Mur., C., vzhŠt., jvzhŠt.; prečko delati, die Haare am Scheitel abtheilen, Z.; — 2) das Querholz, der Querbalken, das Querbrett, ogr.- C., Valj. (Rad); ein Quervorsprung: koščena p., Erj. (Som.); — 3) der Hebel an einer Wage, der Wagebalken, Pot.- Cig., Jan., Sen. (Fiz.); — 4) die Radspeiche, Guts.- Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — 5) das Hindernis, kajk.- Valj. (Rad).
  28. prẹ̑čkati se, -am se, vb. impf. sich über eine Brüstung, Mauer oder einen Zaun hinausneigen, C.
  29. prẹ̑čki, I. adj. po prečkem, quer, vzhŠt.; — II. adv. quer, Mik., vzhŠt.- C.
  30. prẹ̑čnica, f. 1) die Querlinie, Cig., Jan.; die Transversale, C., Cel. (Geom.); — 2) ein querliegender Gegenstand: das Querstück, das Querholz, Cig.; das Querbrett, C.; — der Dachsparren, C.; — der Schlagbaum, Cig., C., DZ.; ( hs.); — mere imajo črez odprtino ali ustje železno prečnico (Steg), DZ.; — die Querfurche, C.; — der Kopfpolster, Goriš.- Mik.; — 3) der Querschlag ( mont.), Cig. (T.).
  31. prẹ̑čnik, m. 1) der Querbalken, das Querholz, Cig., ( n. pr. pri plotu, kozolcu) Dol.; der Trambaum im hölzernen Zimmer, Z.; ob p. se zadevati, Zv.; — der Schrankbalken, Cig.; — die Fenstersprosse, Cig.; — 2) ein quer durch den Acker gezogenes Ackerbeet, Mur.; — 3) das Zwerchfell, Dol.
  32. prẹ̑čnjak, m. 1) der Querbalken, Vrt.; — 2) die Radspeiche, Jan. (H.); — 3) der Querzahn, Cig. (T.); — 4) der Querweg, der Seitenweg, C.; — 5) das Vorhaus, ogr.- C.
  33. prẹ́čnji, adj. querüber sich befindend: prečnje satje v panju, Levst. (Beč.).
  34. prẹ́čnọ, n. = pod vozom viseča priprava, da kaj vanjo denejo, Črni vrh ( Notr.)- Štrek. (Let.).
  35. prẹ́čnost, f. die Querheit, Cig.
  36. prẹčnoùst, -ústa, adj. quermäulig: prečnouste (ribe), Quermäuler (plagiostomi), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  37. prečołniti, -im, vb. pf. mit einem Kahn durchfahren, C.
  38. prečrčkáti, -ȃm, vb. pf. durchkritzeln.
  39. prečŕkati, -čȓkam, vb. pf. durchkritzeln, durchstreichen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  40. prečŕniti, -im, vb. pf. 1) schwarz überfärben, überschwärzen, Z.; — 2) von neuem schwärzen, aufschwärzen, Cig.
  41. prečrnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prečrniti, Cig.
  42. prečrpáti, -ȃm, vb. pf. überschöpfen, Jan. (H.).
  43. prečr̀t, -čŕta, m. der Durchstrich (durch eine Schrift), Cig.
  44. prečŕtati, -čȓtam, vb. pf. einen Strich durch etwas ziehen, durchstreichen.
  45. prečrtováti, -ȗjem, vb. impf. ad prečrtati.
  46. prečúdən, -dna, adj. überaus wunderbar; prečudna lepota, die Wunderschönheit, Cig.
  47. prečȗdežən, -žna, adj. überaus wunderbar, Mur.
  48. prečúditi se, -čȗdim se, vb. pf. 1) sich sehr verwundern, Z., Dalm.; — 2) nisem se mogel p., ich konnte mich nicht genug wundern.
  49. prečúdọ, -esa, n. überaus großes Wunder: p. vsega sveta, ein Weltwunder, Cig.; čudo, prečudo! Z.
  50. prečúdovati se, -ȗjem se, vb. impf. sich höchlich wundern: p. se komu (čemu), Lašče- Levst. (M.); prečudoval se je bistroumnosti in moči cesarja Napoleona, Levst. (Zb. sp.).
  51. prečúhniti, -čȗhnem, vb. pf. (momentan) nachlassen ( v. Schmerz), C.
  52. prečúti, -čújem, vb. pf. 1) = preslišati, überhören, C.; — 2) durchwachen: p. cele noči; — 3) p. se = sich durch vieles Wachen schädigen, Cig., Notr.
  53. prečútiti, -im, vb. pf. durchfühlen, Cig.; koliko sem prečutila mej tem časom! Zv.
  54. prečutljìv, -íva, adj. überaus o. allzuempfindsam, sentimental, Jan., Cig. (T.).
  55. prečutljívost, f. die Sentimentalität, Jan., Cig. (T.).
  56. prečúvati, -am, vb. pf. = prečuti 2), durchwachen: Treba prečuvati bode Več noči —, Preš.
  57. prẹ̑d, I. adv. 1) zuvor, vorher, früher; kdor pred pride, pred melje, Mur.; pred ali poslej, früher oder später, Cig.; Pred neznane Srčne rane Meni spati ne puste, Preš.; pred premisli, potlej stori! Z.; pred ta dan, pred to noč, pred ta večer, den Tag, die Nacht, den Abend zuvor, C., jvzhŠt.; — 2) = naprej: pred in pred grešiti, in einem fort fündigen, Krelj; — II. prèd, praep. A) c. acc. vor — hin; p. koga stopiti, postaviti kaj; pred sebe pustiti koga, jemanden vorlassen; — B) c. instr. vor; 1) v krajnem pomenu: pred kom stati; pred hišo sedeti; — 2) v pomenu prednosti: pred vsem, pred vsem drugim, vor allem, vor allem andern; — pred kom biti, dem Range nach vor jemandem sein; — 3) v časnem pomenu: pred smrtjo; p. nočjo, vor Nacht; pred solncem, vor Sonnenaufgang; pred tremi leti; pred malim, vor kurzer Zeit, Levst. (Rok.); = pred kratkim, Cig., Jan.; — III. praef. (po zgledu drugih jezikov, zlasti nemškega, proti svojstvu slov. jezika) vor-: predložiti, predstaviti; (z večine le v knjižnem jeziku); tako je soditi tudi iz takih glagolov izvedene samostalnike ( n. pr. predčut, predpis), ali po njih zgledu napravljene ( n. pr. predgovor).
  58. predȃja, f. 1) die Übergabe, Guts.- Cig.; — der Verrath, C.; — 2) nam. prodaja.
  59. predȃjanje, n. der Übergabsact, Cig.
  60. predȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad predati; 1) übergeben, überantworten, Cig., Jan.; predajem se v roke tvoje, kajk.- Valj. (Rad); p. se, sich ergeben, Cig.; — 2) nam. prodajati.
  61. predajȃvəc, -vca, m. der Übergeber, Cig., Jan.
  62. predajȃvka, f. die Übergeberin, Jan. (H.).
  63. predȃjən, -jna, adj. die Übergabe betreffend, Übergabs-, Jan.
  64. predȃjnica, f. der Übergabsschein: das Aufgabsrecepisse, Erj. (Izb. sp.).
  65. predȃjnik, m. der Übergeber, Jan. (H.).
  66. prẹ́dał, prẹ́dala in prẹdála, m. das Fach, die Abtheilung; predali v kašči; — nam. predel.
  67. prẹdálast, adj. mit Fächern versehen, Cig.
  68. prẹdáłce, n., Cig., Jan., DZ., pogl. predalček.
  69. prẹdȃłčast, adj. mit kleinen Fächern (Abtheilungen) versehen, Cig.
  70. prẹdȃlčək, -čka, m. dem. predalec; ein kleines Fach, Jan.; srčni p., die Herzkammer, Jan.; — das Lädchen, Cig., Jan.
  71. prẹdȃłčnik, m. = predalnik, der Schubladkasten, Cig.
  72. prẹdȃłəc, -łca, m. dem. predal, Jan.; prẹ́dałəc, die Abtheilung der Gartenfläche, das Beet, Dict.
  73. predáleč, adv. zu weit; — überaus weit.
  74. prẹ́dałən, in prẹdáłən, adj. Fächer-: prẹdȃłna omara, ein Kasten mit Fächern, Cig.
  75. prẹ́dałka, f. die Rubrik, DZ.
  76. prẹ́dałnik, m. 1) ein Kasten (mit Fächern o. Laden), Cig., Ravn.- Valj. (Rad); predȃłnik, Erj. (Izb. sp.); — 2) der Blättermagen der Wiederkäuer, der Psalter, C.
  77. predarljìv, -íva, adj. zu freigebig, C.
  78. predȃtelj, m. der Verräther, Krelj.
  79. predȃtəv, -tve, f. die Übergabe, Jan. (H.).
  80. predáti, -dám, vb. pf. übergeben, überliefern, überantworten, Cig., Jan.; v roke komu p. vladanje celega sveta, kajk.- Valj. (Rad); — p. se, sich ergeben, die Fahne streichen, Cig., Vrt.
  81. predȃtva, f. die Übergabe, die Auslieferung: p. prestopnikov, SlN.
  82. predȃva, f. der Vortrag, der Lehrvortrag, C.
  83. predávanje, n. das Übergeben, das Überliefern; — (po hs.) der Vortrag, nk.; poskusno p., der Probevortrag, Jan., nk.
  84. predávati, -am, vb. impf. 1) einen Vortrag halten, nk.; ( hs.); — 2) nam. prodavati.
  85. predȃvəc, -vca, m. der Übergeber, Cig.
  86. predávən, -vna, adj. was vor langer Zeit war oder stattfand; predavna obljuba, ogr.- C.
  87. predávnost, f. die uralte Zeit, Zora.
  88. predbacívati, -am, vb. impf., pogl. očitati.
  89. predcerkvíšče, n. der Platz vor der Kirche, C., ZgD.
  90. predčásən, -sna, adj. vorzeitig, C., nk.
  91. predčlovẹ́ški, adj. vormenschlich: predčloveška doba, Zora.
  92. predčȗt, m. das Vorgefühl, die Ahnung, Jan.
  93. predčȗtək, -tka, m. = predčut, Z.
  94. predčútiti, -im, vb. impf. = prej čutiti, voraus empfinden, ahnen, Mur., Cig., Jan.; — prim. pred III.
  95. predčȗtje, n. die Vorempfindung, das Vorgefühl, die Vorahnung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; predčutja pošlji mi! Glas.; grozovito predčutje večne smrti v peklenski temi, Cv.
  96. preddúrən, -rna, adj. vor dem Thore befindlich, (preddveren) Mur.
  97. preddȗrje, n. der Raum vor dem Hausthor, Cig., Jan., C.; ("Gorenjec pravi: préderje", t. j. prẹ́ddvərje, Levst. [Zb. sp.]); die Vorhalle, Cig. (T.).
  98. preddvòr, -dvóra, m. der Vorderhof, der Vorhof, Mur., Cig., Ravn.; — der Vorhof des Labyrinthes im Ohr, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  99. preddvǫ̑rčək, -čka, m. dem. preddvor(ec), M.; srčni p., der Vorhof des Herzens, Vrtov. (Km. k.).
  100. preddvǫ̑rje, n. = preddvor, Cig. (T.).

   27.301 27.401 27.501 27.601 27.701 27.801 27.901 28.001 28.101 28.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA