Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (27.401-27.500)

  1. pravorę̑čje, n. die Orthoepie, Cig. (T.), nk.
  2. pravorę́dən, -dna, adj. ordnungsmäßig, Cig. (T.), DZ.
  3. pravosę̑strstvọ, n. die Vollbürtigkeit (einer Schwester), V.-Cig.
  4. pravoskázən, -zna, adj., pogl. pravoizkazen.
  5. pravoslávən, -vna, adj. zum orientalisch-orthodoxen Glaubensbekenntnisse gehörig; — rus., hs.
  6. pravoslȃvje, n. das orientalisch-orthodoxe Christenthum, nk.
  7. pravoslȃvnik, m. ein orientalisch-orthodoxer Christ, C.
  8. pravoslávnost, f. die Angehörigkeit zum orientalisch-orthodoxen Glaubensbekenntnisse, nk.
  9. pravoslǫ̑vəc, -vca, m. der sich mit der Rechtswissenschaft beschäftigt, der Jurist, Jan., nk.
  10. pravoslǫ́vən, -vna, adj. rechtswissenschaftlich; juridisch, Cig., Jan., nk.
  11. pravoslǫ̑vje, n. das Rechtsstudium, die Rechtswissenschaft, die Jurisprudenz, Jan., nk.; — die Rechtsphilosophie, Lampe (V.).
  12. pravosǫ́den, adj. = pravosodnji, Jan.
  13. pravosǫ̑dje, n. die Rechtspflege, die Justiz, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; kazensko p., die Strafrechtspflege, DZ.; — po rus.
  14. pravosǫ̑dnik, m. der Justizmann, Cig.
  15. pravosǫ́dnji, adj. Justiz-, Cig., Jan.; pravosodnja služba, der Justizdienst, DZ.
  16. pravosǫ̑dstvọ, n. das Justizwesen, Cig., Jan., nk.
  17. právost, f. die Richtigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- C., Cel. (Ar.); p. kake posestne pole, DZ.; die Echtheit, die Authenticität, Cig. (T.); p. kakega blaga, Cig.; p. kakega pisma, DZ.; — die Bewährtheit, Rechtschaffenheit, Cig.; die Bravheit, ogr.- C.
  18. pravóta, f. = pravost, die Richtigkeit, Jan., Levst. (Zb. sp.).
  19. pravótən, -tna, adj. richtig, recht, authentisch, Jan., Cig. (T.), nk.; pravotna oblika, Slovan.
  20. pravótnost, f. die Richtigkeit, die Echtheit, die Authenticität, Cig. (T.), Navr. (Kop. sp.).
  21. pravotoljȗbje, n. die Rechtliebe, Cig. (T.); — stsl.
  22. pravovẹ́dən, -dna, adj. rechtskundig, Jan.
  23. pravoveljávən, -vna, adj., Jan., pogl. pravnoveljaven.
  24. pravovę̑rəc, -rca, m. der Rechtgläubige, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
  25. pravovę́rən, -rna, adj. rechtgläubig, Mur., Cig., Jan., nk.
  26. pravovę̑rka, f. die Rechtgläubige, Cig.
  27. pravovę̑rnica, f. die Rechtgläubige, Mur., Cig., Jan.
  28. pravovę̑rnik, m. der Rechtgläubige, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  29. pravovę́rnost, f. die Rechtgläubigkeit, Mur., Cig.
  30. pravovę̑rski, adj. rechtgläubisch, Mur.
  31. pravovę̑rstvọ, n. der rechte Glaube, die Orthodoxie, die Rechtgläubigkeit, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  32. pravovírən, -rna, adj. nach den richtigen Quellen, quellenmäßig, Jan.
  33. pravoznȃnəc, -nca, m. der Rechtsgelehrte, der Jurist, Cig., Jan., nk.
  34. pravoznȃnski, adj. rechtswissenschaftlich, juridisch, Cig., Jan., DZ., nk.; pravoznanskih ukov stolica, LjZv.
  35. pravoznȃnstvọ, n. die Rechtsgelehrsamkeit, die Jurisprudenz, Cig., Jan., pravoznanstva se naučiti, nk.
  36. prȃvstvọ, n. das Rechtswesen, DZ.
  37. prȃvščina, f. der Wäscherlohn, Cig.
  38. prȃvšən, -šna, adj. richtig, normal, Mur., Cig., Nov.; gehörig: pravšna oblika, v pravšnem redu, DZ.; v pravšni daljavi, in angemessener Entfernung, Levst. (Cest.); pravšno preudarivši vse okolnosti, mit billiger Erwägung aller Verhältnisse, DZ.
  39. prȃvšnost, f. die Richtigkeit, die Normalität, die Billigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
  40. právzòr, -vzóra, m. das Urbild, das Prototyp, Jan., DZ., Zora.
  41. právzórən, -rna, adj. pravzǫ̑rni meter, der Normalmeter, DZ.
  42. prȃz, m. der unbeschnittene Schafbock, der Widder, Cig., C., Pivka- Mik., Kras, Brkini- Erj. (Torb.).
  43. prázdən, -zdna, adj. (prvotna oblika) = prazen, Mur., Mik., Krelj.
  44. prázen, -zna, adj. leer; p. sod, p. papir, prazna glava; prazni kraji, öde Gegenden; p. dobrega, Ravn.; — gehaltlos, schal; prazna pijača; prazna pesem; — nichtig, eitel; prazne besede, leere Worte; p. izgovor, eine leere Ausrede; prazna vera, der Aberglaube; p. up, eitle Hoffnung; p. strah, unbegründete Furcht; p. hrup, blinder Lärm; p. nič, eitel Nichts, Cig.; p. strel, ein blinder Schuss, Jan. (H.); ta je prazna, das sind faule Fische, Cig.; ni prazna, es ist nicht ohne, Cig.; — vergeblich; prazno pot storiti, Cig.; prazen udarec, ein Fehlstreich, Cig.; — vacant: prazno mesto; — prazni čas, die Muße, Cig., Jan.; prazna ura, die Freistunde, V.-Cig.
  45. prázgodovína, f. die Urgeschichte, nk.
  46. prázgodovı̑nski, adj. urgeschichtlich, nk.
  47. praznáhern, adj. ganz leer, BlKr.- Let.
  48. praznę̑n, adj. = prazničen, C., GBrda; — prim. pražnjen.
  49. práznica, f. 1) die Niete (ein Los, das nichts gewinnt), Jan. (H.); — 2) die Hure, ogr.- Valj. (Rad); die Ehebrecherin, ogr.- Mik.
  50. prázničən, -čna, adj. festtäglich, Feiertags-, Fest-; praznična obleka, das Festkleid; festlich, feierlich, praznično obhajati, festlich begehen, Cig.; praznične volje biti, guter Laune sein, Zv.
  51. prázničnost, f. die Festlichkeit, die Feierlichkeit, Jan.
  52. práznik, m. 1) der Feiertag, der Festtag; božični prazniki; zapovedan p., ein gebotener Feiertag; p. posvečevati, den Feiertag heiligen; vsak dan imeti p. = lustig leben, Cig.; — šolski p., der Ferialtag, šolski prazniki, die Ferien, Cig., Jan., nk.; sodnji prazniki, Gerichtsferien, Jan.; — 2) der Hurer, ogr.- Valj. (Rad); — der Ehebrecher, Habd.- Mik.
  53. praznikováti, -ȗjem, vb. impf. einen Feiertag begehen, ein Fest feiern, Mik., SlN.
  54. praznína, f. 1) leerer Raum; praznine puščati za pripise, DZ.; — die Leere, Jan., Cig. (T.); Torricellijeva p., Sen. (Fiz.); — die Lücke, Jan., Cig. (T.), LjZv.; — 2) die Wüste, Guts., Cig.
  55. prázniški, adj. feiertagsmäßig, festlich, C., Z., Zora.
  56. prázniti, -im, vb. impf. leeren; kupice p.; räumen, Cig.; p. sobo, Jan.
  57. praznìv, -íva, adj. hurerisch, ogr.- C.
  58. praznję̑n, adj. = pražnji, feiertagsmäßig: danes si praznjen = oblečen si kakor o praznicih, praznjeno platno = tenko p., Plužna- Erj. (Torb.); — prim. praznen.
  59. práznjenje, n. das Leeren.
  60. praznóba, f. die Leere, Mur., Cig., Jan.
  61. praznǫ̑ča, f. = praznota, Kremp.- M.
  62. praznoglàv, -gláva, adj. kopfleer, Cig., Jan., nk.
  63. praznoglȃvəc, -vca, m. der Hohlkopf, Jan. (H.).
  64. praznoglávən, -vna, adj. = praznoglav, Cig.
  65. praznomèr, -mę́ra, m. das Vacuummeter, h. t.- Cig. (T.).
  66. praznomı̑səłn, -łna, adj. gedankenleer, Jan.
  67. praznoròk, -rǫ́ka, adj. mit leeren Händen, Cig., Jan.
  68. práznost, f. 1) die Leerheit, die Leere; die Schalheit, die Nichtigkeit; die Eitelkeit; die Vergeblichkeit, Cig., Jan.; — 2) die Hurerei, ogr.- Mik., Valj. (Rad).
  69. praznóta, f. die Leerheit, die Leere; die Gehaltlosigkeit, die Nichtigkeit; die Eitelkeit; — = praznina, Cig., Jan.
  70. praznótən, -tna, adj. leer, nichtig, eitel, Jan.
  71. praznovȃnje, n. 1) das Müßigsein, die Muße, Cig.; — 2) die festliche Begehung, die Feier; p. rojstnega dneva, p. petdesetletnice.
  72. praznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nicht arbeiten, feiern, müßig sein, Cig., Jan., Trub., Mik., Dol.; faulenzen, M., Volk.; — 2) festlich begehen, feiern; p. svoj god, obletnico; — 3) Unzucht treiben, Habd.- Mik., ogr.- C., M.; šesta zapoved prepoveda, naj ne praznujemo, ogr.- Valj. (Rad).
  73. praznovȃvəc, -vca, m. kdor praznuje (god i. t. d.), Valj. (Rad).
  74. praznovę̑rəc, -rca, m. ein abergläubischer Mensch, Mur., Cig., Jan., nk.
  75. praznovę́rən, -rna, adj. abergläubisch, Mur., Cig., Jan., nk.
  76. praznovę̑rje, n. der Aberglaube, Cig. (T.), nk.
  77. praznovę̑rnik, m. = praznoverec, Mur., nk.
  78. praznovę́rnost, f. die Abergläubigkeit, Mur.
  79. praznovę̑rski, adj. abergläubisch, Mur., nk.
  80. praznovę̑rstvọ, n. der Aberglaube, Cig., nk.
  81. praznovı̑t, adj. müßig: le-tukaj ta meč nema praznovati ni praznovit biti, Trub. (Post.); praznovita, nestanovita srca, Trub. (Post.).
  82. práža, f. etwas Geröstetes, Jarn., Mik.; pos. = pražene sveže češplje, Gor.
  83. prȃžəc, -žca, m. dem. prag, Valj. (Rad).
  84. prȃžək, -žka, m. dem. prag, Valj. (Rad).
  85. prážən, -žna, adj. = pražilen, Cig.
  86. prȃženək, -nka, m. der Krapfen, C.
  87. práženje, n. das Rösten, das Schmoren.
  88. pražíłən, -łna, adj. zum Rösten dienend, Röst-, Cig.
  89. pražíljka, f. = bražiljka, das Brasilienholz, Cig., Jan.
  90. pražı̑łnica, f. der Röstapparat: p. (za kavo), die Kaffeetrommel, Cig.
  91. pražílọ, n. der Röstapparat: p. (za kavo), die Kaffeetrommel, Cig.
  92. prážiti, prȃžim, vb. impf. schmoren, rösten, prägeln; praženo meso, SlGor.; pražen krompir, geröstete Erdäpfel, Gor., SlGor.; dünsten, Cig., Jan.; pražena jabolka, gedünstete Äpfel, Gor.; im Fett backen: krape, jajca p., SlGor.; tudi: zabel p., SlGor.
  93. práživȃł, f. das Urthier, Žnid.; praživali, Urthiere (protozoa), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  94. prážnjen, adj. = pražnji, feiertagsmäßig: trije prážnjeni petki za sv. Jurijem, Npr. ( Vas Krn)- Erj. (Torb.); (pražnena srajca, Zv.).
  95. prážnji, adj. festtäglich; pražnja obleka, das Feiertagsgewand; pražnje se obleči; — fein: pražnje predivo, platno, pražnja srajca; — pražnja moka, das Mundmehl, Z.
  96. pȓcati se, -am se, vb. impf. brunften (o kozah), BlKr.
  97. pȓč, m. neskopljen kozel, der Ziegenbock, Vreme- Erj. (Torb.), LjZv.
  98. 1. pŕča, f. = golša, der Kropf, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  99. 2. pŕča, f. der Weidestrick: kravo na prči pasti, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  100. prčánəc, -nca, m. = 1. prča, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).

   26.901 27.001 27.101 27.201 27.301 27.401 27.501 27.601 27.701 27.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA