Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (27.301-27.400)

  1. práutę̑ž, f. das Urgewicht, DZ.
  2. pràv, adv. recht; p. si storil; p. je tako; p. mu je, es geschieht ihm recht; p. izračunati; prav, le idi! gut, geh nur! p. imaš, du hast recht; = genehm: če ti je prav; — p. biti, passen: suknja mi ni p.; — gehörig, tüchtig; p. natepsti koga; ali ste zopet p. razsajali? — so recht, ganz; p. pod nos pomoliti kaj; p. takšen je kakor brat njegov; p. zares, in vollem Ernste; p. sam, mutterseelenallein; p. nič, ganz und gar nichts; — gerade; p. zdaj; p. o božiču; p. ti si bil; o prav! ja freilich ( iron. = nein), Cig., Polj.; — recht, sehr; p. lep, p. dober, p. malo, p. zgodaj, p. rad; — p. za p., eigentlich, im Grunde; (= za prav, Jan.); — če prav = dasi, obwohl; — imeti svoj prav, seine Berechtigung haben.
  3. (prȃv), prȃvi, adj. recht, richtig; pravi čas; o pravem času; po pravem potu hoditi; to je prava, das ist das Richtige; pravo zadeti, den rechten Fleck treffen, Cig.; prava roka = desna r., vzhŠt.; ta ni pravi, das ist der Unrechte; po pravem zaslišati, förmlich vernehmen, DZ.; po pravem, eigentlich; = po pravi, C.; — = wahr, wahrhaft, wirklich; prava vera; pravo ime; prava cena, der wirkliche Preis; pravi davek, die directe Steuer, Levst. (Pril.); pravi čas, die wahre Zeit, pravi obzor, der wahre Horizont ( astr.), Cig. (T.); prava količina, die reelle Größe, pravi denar, reelles Geld, Cig. (T.); prava velikost, die Lebensgröße, Cig.; — echt; pravo zlato; pravo prijateljstvo; leiblich: pravi brat, prava sestra; authentisch ( hist.), Cig. (T.); pravi ulomek, ein echter Bruch ( math.), Cig. (T.); pravi kot, ein rechter Winkel ( geom.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); vollendet: pravi korenjak je, er ist ein ganzer Mann, Cig.; pravi norec, ein ganzer Narr! to je pravi tepec, ein Erzdummkopf, Cig.; pravi slepar, ein Erzgauner, Cig.; to je prava laž, das ist eine reine Lüge; prava reč! ( iron. = eine Kleinigkeit), Z.; — ta adjektiv nima nedoločne oblike; prim. Cv. 1883, 12.
  4. praváča, f. die rechte Hand, Npr.-Krek.
  5. právapnę́nəc, -nca, m. der Urkalk, h. t.- Cig. (T.).
  6. prȃvca, f. die Erzählung, die Sage, das Märchen, Goriš.- Štrek. (Let.); kakor sem to pravco slišal, tako jo povem, Kras- Kres; — = pregovor: stara pravca je = star pregovor je, Notr.; — pogl. pravica 2).
  7. prȃvda, f. 1) die Satzung, das Gesetz, ogr.- Valj. (Rad); v pravdah učen, Meg., Dalm.; cesarske pravde in postave, Dalm.; po mojih pravdah prav hodi, Dalm.; po rimski postavi, pravdi ali zakonu soditi, Krelj; naučim se pravd tvoje pravice, Trub.; — das Recht, Trub., Dalm., Kast.; — stara p., das alte Recht, Jarn.; deželska p., das Civilrecht, Dict.; vse mine, a pravda ostane, Dol.; po pravdi = po pravici, rokopis iz 15. stol.- Let.; — 2) das Gericht: na pravdi sedeti, zu Gericht sitzen, Dalm.; nato so ga peljali pred ves svet ali pravdo, Krelj; bes. das Berggericht (in Sachen des Weinbaues), V.-Cig.; — možje so šli v pravdo (= v sejo občinskega starejšinstva), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) die Rechtsstreitigkeit, der Process; pravdo začeti, dobiti, izgubiti; pravdo imeti s kom; einen Process führen; p. teče, der Process ist im Gange; po pravdi, im Wege Rechtens; pravdo naprej pognati, den Rechtsweg verfolgen, Cig.; o tem se suče p., das ist der Gegenstand des Streitens, DZ.; iz pravde dejan, außer Verfolgung gesetzt, DZ.
  8. prȃvdanje, n. das Processieren; das Rechten.
  9. prȃvdanski, adj. von der gehörigen Beschaffenheit, rechtschaffen: ti nisi pravdanski človek, Levst. (Zb. sp.); — leibhaft, wirklich, Jan.
  10. prȃvdar, -rja, m. der Processmacher, der Processsüchtige, Cig., Svet. (Rok.).
  11. prȃvdarica, f. die Processmacherin, die Processsüchtige, Cig.
  12. prȃvdarski, adj. processsüchtig, Cig., Jan.
  13. prȃvdarstvọ, n. die Processsucht, Cig.
  14. pravdáš, m. der Processführer, Habd.- Mik.; — der Processsüchtige, Svet. (Rok.), SlN.; rojen p., Zv.
  15. prȃvdati se, -am se, vb. impf. 1) einen Process o. Processe führen, processieren; — 2) streiten, rechten, disputieren; s teboj se ne bom pravdal.
  16. prȃvdavəc, -vca, m. der Processführer, Cig.
  17. prȃvdən, -dna, adj. 1) den Process betreffend, Process-; pravdni dan imeti, die Tagsatzung abhalten, Cig.; pravdni spis, die Processschrift, Cig. (T.); pravdno pot nastopiti, den Rechtsweg betreten, Cig.; — 2) Gerichts-: "pravdeni" stol, dan, Krelj; ("pravdani" stol, Trub.); "pravdena" hiša, Krelj, ogr.- C.; — 3) rechtmäßig, rechtlich, ogr.- C.
  18. pravdljìv, -íva, adj. processsüchtig, Cig.; klägerisch, Jan.; streitsüchtig, Dict.
  19. prȃvdnik, m. der Rechtsgelehrte, Guts.; der Sachwalter, der Anwalt, Cig.; državni p., der Staatsanwalt, nk.
  20. pravdnína, f. die Processkosten, Cig.
  21. prȃvdništvọ, n. das Sachwalteramt: državno p., die Staatsanwaltschaft, nk.
  22. pravdodátən, -tna, adj. Recht erweisend: deske pravdodatne, Levst. (Zb. sp.).
  23. pravdohàm, -háma, m. der Winkelschreiber (šaljiva beseda), Levst. (Zb. sp.).
  24. pravdoskȃza, m. der Winkelschreiber, Cig.
  25. pravdoslǫ̑vəc, -vca, m. = pravoslovec, Cig.
  26. pravdoslǫ̑vje, n. = pravoslovje, Cig.
  27. pravdoslǫ̑vski, adj. = pravosloven: pravdoslovska knjiga, Levst. (Zb. sp.).
  28. pravdosrẹ̑dnik, m. der rechtliche Beistand, der Advocat, Cig., Jan., Vrtov., Zv.
  29. pravdováti se, -ȗjem se, vb. impf. = pravdati se, Mur.
  30. pravdovȃvəc, -vca, m. der Processmacher, Bes.
  31. pravdoznȃnəc, -nca, m. = pravoznanec, der Rechtsgelehrte, der Jurist, Cig., ogr.- Valj. (Rad).
  32. pravdoznȃnstvọ, n. = pravoznanstvo, Cig.
  33. prȃvdstvọ, n. das Processwesen, Cig.
  34. 1. prȃvəc, -vca, m. 1) der Bachkrebs ( opp. koščak), V.-Cig.; — 2) die Richtschnur, C.; na pravec, in gerader Linie, Cig. (T.); — die Richtung, C., DZ.; ( hs.).
  35. 2. prȃvəc, -vca, m. der Wäscher, Cig.; — der Erzschlämmer, Cig.
  36. právẹ́čən, -čna, adj. = pradoben, Zora.
  37. právẹ̑k, m. die Urzeit, Cig. (T.), C.
  38. prȃvən, -vna, adj. das Recht betreffend, Rechts-, Cig., Jan., nk.; pravna navada, der Rechtsgebrauch, Cig., Jan.; pravna akademija, die Rechtsakademie, nk.; pravna država, der Rechtsstaat, Cig., Jan., Cig. (T.); pravno ime, der Rechtstitel, Levst. (Pril.); pravni primerljaj, der Rechtsfall, DZ.; pravna zavest, das Rechtsbewusstsein, Zv.
  39. prȃvež, m. = proročišče, das Orakel, V.-Cig.
  40. prȃvhati, -am, vb. impf. 1) = govoriti, sprechen, Z.; — p. se, = pogovarjati se, Guts., Z.; pravhala sta se, SlGradec; — 2) thun, treiben: p. kaj slabega, Polj.
  41. pravíca, f. 1) das Recht; po pravici, mit Recht; po vsej pravici, mit vollem Recht; to ni po pravici, das ist ungerecht; (tudi: das geht nicht mit rechten Dingen zu); da po pravici rečem, um es beim rechten Namen zu nennen, richtig gesagt, eigentlich; — die Gerechtigkeit; kje je tu pravica? p. se trga, Unrecht reißt ein, Z.; pravica zahteva, die Gerechtigkeit erfordert es, pravico storiti komu, jemandem Gerechtigkeit widerfahren lassen; — die Befugnis; brez pravice, unbefugt, Cig.; pravico imam, ich habe das Recht; pravice iskati, sein Recht verfolgen, Cig.; kdo ti je dal pravico otroka tepsti? imeti kaj na pravici ( n. pr. vodo), das Recht auf etwas ( z. B. das Wafferrecht) haben, Jan.; ima vino na pravici, kolikor ga more piti, Levst. (Rok.); v mojo pravico se zaletuje, er geht mir ins Gehege, Mur.; v pravico hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen, Jan.; dobiti pravico in veljavo, zur Rechtskraft gelangen, Levst. (Nauk); posilna p., das Zwangsrecht, DZ.; lastninska p., das Eigentumsrecht, Nov., nk.; vračilna p., das Wiedervergeltungsrecht, Cig.; volilna p., das active Wahlrecht, Cig.; oddajna p., das Veräußerungsrecht, Cig.; rešilna p., das Wiederkaufsrecht, Cig.; zastavna p., das Pfandrecht, DZ.; založna p., das Verlagsrecht, Cig.; domovinska p., das Heimatsrecht, Cig., nk.; skladiščna p., das Stapelrecht, Cig. (T.), DZ.; p. prvokupna, predkupna, das Vorkaufsrecht, DZ.; stovorna p., das Umschlagsrecht, DZ.; rodovinsko-utezna p., das Familieneinstandsrecht, DZ., i. t. d.; — pravica (= pravdanje) jẹ́ (= mnogo stane): poravnajva se, da ne bo pravica jedla, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — das Certificat, die Licenz, Cerkljansko ( Goriš.)- Štrek. (Let.);— 2) die Obrigkeit, das Gericht: pravica nam ni dala, Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.); hajdi, pojdimo k pravici (na pravico)! BlKr.; pojdem k pravici = pojdem tožit, Levst. (Rok.); pritožbo vložiti do višje pravice, k višji pravici se pritožiti na kak ukaz, Levst. (Nauk); na božji pravici, vor Gottes Richterstuhl, Levst. (Zb. sp.); — na pravici ležati, auf der Bahre liegen, Poh., vzhŠt.; na pravico položiti, SlGosp.; — 3) prȃvica, die Erzählung, Rez.- Baud.; prim. pravca.
  42. praviceljúbən, -bna, adj. gerechtigkeitsliebend, rechtliebend, Jan., nk.
  43. praviceljúbnost, f. die Gerechtigkeitsliebe, nk.
  44. pravíčati, -am, vb. impf. = opravičevati, V.-Cig.
  45. pravíčən, -čna, adj. gerecht; p. sodnik; pravična mera; — die gehörige Beschaffenheit habend, unverfälscht, recht, normal; nikjer ni več pravičnega vina dobiti; to ni pravičen človek.
  46. pravíčenje, n. die Rechtfertigung, Cig.
  47. pravičeváti, -ȗjem, vb. impf. rechtfertigen, Krelj.
  48. pravíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) rechtfertigen, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. se, sich rechtfertigen, Pavl.; — 2) legitimieren, Cig.; — aichen, Cig.
  49. pravı̑čnica, f. die Gerechte, Jan. (H.).
  50. pravı̑čnik, m. der Gerechte, Jan. (H.).
  51. pravíčnost, f. die Gerechtigkeit; — die Rechtschaffenheit, die Echtheit, die Unverfälschtheit.
  52. pravíłən, -łna, adj. regelrecht, regelmäßig, Cig., Jan., M., Cel. (Ar.), nk.; — normal, Cig., Jan.; pravı̑łna brzina, die Normalgeschwindigkeit, Cig. (T.); — correct, fehlerlos, Jan., Cig. (T.), nk.; pravilno govorjenje, die Orthoepie, Cig. (T.); pravilna pisava, nk.; — prim. pravilo.
  53. pravı̑łnik, m. eine Regeln enthaltende Schrift, das Reglement, das Regulativ, das Statut, die Norm, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; službni p., das Dienstreglement, DZ.; kretni p. (pri železnici), das Betriebsreglement, DZ.
  54. pravíłnost, f. die Regelmäßigkeit, Cig., Jan., nk.
  55. pravílọ, n. die Regel, die Norm, Mur., Cig., Jan., nk.; pravila (kakega društva), die Statuten, nk.; pravila ustanoviti čemu, etwas regeln, Cig.; — po drugih slov. jezikih; (právilọ, Cv. III. 6.).
  56. pravı̑loma, adv. der Regel nach, in der Regel, Cig., Jan., nk.
  57. pravı̑łski, adj. statutarisch: pravilska določila, statutarische Bestimmungen, DZ.
  58. práviti, prȃvim, vb. impf. ( ad reči); sagen; nikomur tega ne pravi! debele p., Derbheiten sagen; smešne p., Anekdoten erzählen; pravi, da ni kriv; kaj mu greš to pravit! pravijo, da je bolan, man sagt, es heißt, er sei krank, er soll krank sein; kakor pravijo, dem Vernehmen nach; kaj praviš? was meinst du? — nennen, heißen: pravijo mi, ich heiße; temu hribu pravijo Vetrnik; pravijo mu gospod, man tituliert ihn mit Herr; ime mu je Štefan, pa mu navadno pravijo Štefak; er heißt Stephan, aber gewöhnlich nennt man ihn Štefak; to se pravi piti, das heißt trinken; — kako pravi mačka? wie macht es die Katze? Z., jvzhŠt.
  59. prȃvljenica, f. = pravljica, Cig.
  60. pravljíca, f. die Sage, das Märchen, Cig., Jan., nk.; (pravilneje morebiti: právljica, Valj. (Rad)).
  61. pravljı̑čar, -rja, m. der Märchenerzähler, Cig.
  62. pravljíčən, -čna, adj. Sagen-, Märchen-; pravljı̑čni svet, die Märchenwelt, nk.
  63. pravljı̑ški, adj. märchenhaft, sagenhaft, fabelhaft, Cig.
  64. prȃvnik, m. der Rechtsgelehrte, der Jurist, Cig., Jan., nk.; — češ.
  65. prȃvniški, adj. juridisch, Jan., nk.
  66. prȃvništvọ, n. die Rechtswissenschaft, Jan.
  67. právnost, f. die Rechtmäßigkeit, Z.; — der Rechtsstand, Jan.
  68. pravnoveljávən, -vna, adj. rechtsgiltig, Cig., nk.
  69. pravnovezáłən, -łna, adj. rechtsverbindlich, Jan. (H.).
  70. pravnovę́zən, -zna, adj. rechtsverbindlich, DZ.
  71. pravnozgodovı̑nski, adj. rechtshistorisch, Navr. (Kop. sp.).
  72. právnúk, m. der Urenkel, Z., nk.; (pre-) Meg.
  73. právnúka, f. die Urenkelin, (pre-) Meg.
  74. právnúkinja, f. = pravnuka, Z., nk.
  75. prȃvọ, n. der Inbegriff der Gesetze einer Art, das Recht, Cig., Jan., nk.; javno p., občno p., privatno p., nk.; stvarno p., dingliches Recht, Nov.; osnovno p., das Grundrecht, Cig. (T.); prirodno p., das Naturrecht, Cig. (T.).
  76. pravobrȃtstvọ, n. die Vollbürtigkeit eines Bruders, V.-Cig.
  77. pravǫ̑č, f. 1) das Gerücht, Mur., Cig., Jan.; p. je, man sagt, Cig.; — die Sage, Mur., Cig., Jan.; — das Sprichwort, C., Volk.; — 2) die Sitte, vzhŠt.
  78. pravočásən, -sna, adj. rechtzeitig, Mur., Cig., nk.
  79. pravočȗtje, n. das Rechtsgefühl, nk.
  80. pravodóbən, -bna, adj. = pravočasen, Cig., nk.
  81. pravoizkázən, -zna, adj. das Recht beweisend, (pravosk-) Jan. (H.).
  82. pravokǫ́tən, -tna, adj. rechtwinkelig, winkelrecht, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.), nk.; senkrecht, Cel. (Geom.).
  83. pravokǫ̑tje, n. 1) ein rechter Winkel, Levst. (Pril.); peti v p. stisnjeni, Telov.; — 2) = pravokotnik, Cig., Jan., DZ.
  84. pravokǫ̑tnica, f. die Senkrechte, Cel. (Geom.).
  85. pravokǫ̑tnik, m. das Rechteck, Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  86. pravokrẹ́pən, -pna, adj. rechtskräftig, Cig. (T.), Levst. (Cest., Pril.), Nov., DZ.; pravokrepno razsodilo, DZ.
  87. pravokrẹ́pnost, f. die Rechtskraft, DZ.
  88. pravolìk, -líka, adj. orthotyp ( min.), Cig. (T.).
  89. pravoljùb, -ljúba, adj. = pravoljuben, Jan.
  90. pravoljúbən, -bna, adj. rechtliebend, Jan.
  91. pravoljȗbje, n. die Rechtliebe, Cig. (T.).
  92. prȃvoma, adv. von rechtswegen, Jan. (H.).
  93. pravomı̑səłn, adj. rechtdenkend, Jan. (H.).
  94. pravomóčən, -čna, adj. = pravokrepen, Jan., Nov.
  95. pravonaslẹ̑dnik, m. der Rechtsnachfolger, DZ.
  96. pravopìs, -písa, m. die Rechtschreibung, die Orthographie, Cig., Jan., nk.
  97. pravopísən, -sna, adj. Orthographie-, orthographisch, Cig., Jan., nk.
  98. pravopı̑sje, n. die Orthographie (als wissenschaftlicher Gegenstand), Cig., Jan., nk.
  99. pravopǫ́tən, -tna, adj. rechtläufig ( astr.), Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  100. pravorę́čən, -čna, adj. orthoepisch, Jan.

   26.801 26.901 27.001 27.101 27.201 27.301 27.401 27.501 27.601 27.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA