Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (27.201-27.300)

  1. práprotišče, n. der Farnboden, Cig.
  2. práprotje, n. coll. Farnkraut.
  3. práprotnica, f. 1) der Farnboden, Cig.; — 2) = cibora, C.
  4. práprotov, adj. Farnkraut-; praprotovo seme.
  5. prárodı̑telji, m. pl. die Ureltern, SlN.
  6. prasȃd, f. coll. Schweine, Ferkel, Jan. (H.).
  7. prásčək, -čka, m. dem. prasec.
  8. prasčevína, f. das Schweinefleisch, Jan. (H.).
  9. prásčič, m. dem. prasec; das Schweinchen, Mik.; divji p., Dict.; — die Assel, Rez.- C.
  10. prasčína, f. kadar koljejo, je zvečer pojedina, ki ji pravijo prasčina (praščina), BlKr.
  11. prasè, -ę́ta, n. ein junges Schwein, das Ferkel; — übhpt. das Schwein: krdelo praset, Jurč.; — kot psovka: ti prase, ti! — sesno p., das Spanferkel, Cig., Jan.; — morsko p., der Tapir, Jan.
  12. prásəc, -sca, m. das männliche Schwein; — tudi kot psovka: das Schwein; — prasci, junge Schweine ( sing. prase); — divji p., das männl. Wildschwein, Cig.
  13. prasečják, m. die Gebärmutter der Sau, C.
  14. prásẹ̑dež, m. der Ursitz, Jan. (H.).
  15. prásək, -ska, m. = prasec: praska smoditi, Levst. (Zb. sp.).
  16. prasę́tce, n. das Schweinchen, das Ferkel, Mur., Danj.- Mik.
  17. prasę̑tina, f. das Ferkelfleisch, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  18. prasíca, f. die Sau; divja p., die Wildsau; — tudi psovka: ti prasica!
  19. prásič, m. ein männliches Schwein.
  20. prası̑čati, -am, vb. impf. neka otročja igra, BlKr.- DSv.; — prim. prasičkati se.
  21. prası̑čək, -čka, m. 1) ein männliches Ferkel; oddojni p., das Spanferkel, DZ.; — 2) zamorski p., das Meerschweinchen (cavia cobaya), Erj. (Z.); — navadni p., die gemeine Mauerassel (oniscus murarius), Erj. (Ž.).
  22. prasičevína, f. = svinjina, Cig., Jan.
  23. prasíčica, f. dem. prasica; 1) eine kleine Sau; — 2) die Assel, Cig.
  24. prası̑čji, adj. Sau-, Schweine-; — schweinisch, Mur.
  25. prası̑čkati se, -am se, vb. impf. = svinjkati se, svinjko biti, vzhŠt.; ( prim. Vest. I. 125.).
  26. prásíla, f. die Urkraft, Cig. (T.).
  27. prásiti se, -im se, vb. impf. gebären (von der Sau), ferkeln, Cig., Jan.
  28. prȃsji, adj. Schweine-, Štrek.; prasje meso, Z.
  29. 1. prȃsk, m. der Ritz, die Scharte, Cig., Jan.
  30. 2. prȃsk, m. der Krach, Cig., Jan.; das Gekrache: prask in tresk, Vrt.
  31. 1. prȃska, f. der Krall, der Ritz, die Schramme.
  32. 2. prȃska, f. das Getöse, kajk.- Valj. (Rad); p. rožja, ogr.- Valj. (Rad); der Tumult (mit thätlichen Angriffen verbunden), M.; der Rummel, der Lärm, Cig., vzhŠt.; — das Scharmützel, Jan., nk.
  33. 3. prȃska, f. = drevesna veja, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); praske, Reiser, Z.; — prim. it. frasca, belaubter Ast, Mik.
  34. praskáč, m. der Krätzer (vino, katero po grlu praska), Str.
  35. 1. prȃskanje, n. das Kratzen, das Krallen.
  36. 2. prȃskanje, n. das Geräusch, bes. das Geprassel, das Geknister, C.
  37. praskantẹ́ti, -ím, vb. impf. = prasketati: ogenj v brinju, plamen v slami praskanti, Dalm.
  38. 1. prȃskati, -am, vb. impf. 1) kratzen; kokoši praskajo po zemlji; pes praska po vratih; p. se za ušesi; za ušesi se boš praskal = du wirst es bereuen; — 2) = korakati: srčno dalje praska, Jurč.; = p. jo, Glas.
  39. 2. prȃskati, -am, vb. impf. ein Geräusch verursachen, Mik.; prasseln: ogenj praska, Zora.
  40. 1. práskav, adj. rauh, Cig.
  41. 2. práskav, adj. knallig, Jan.; p. plin, Knallgas, Cig. (T.).
  42. prȃskavəc, -vca, m. 1) einer, der kratzt, der Kratzer, Cig.; — 2) saurer Wein (Krätzer), Cig., C.; — 3) das Reibzündhölzchen, M.; praskavci, Fulminate ( chem.), h. t.- Cig. (T.).
  43. práskavost, f. die Rauhigkeit, Cig.
  44. praskèt, -kę́ta, m. das Geprassel, Jan., C.
  45. prasketȃnje, n. das Prasseln, das Knistern; norčav smeh je kakor prasketanje trnja pod lonci, Dalm.
  46. prasketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. prasseln, knistern, krachen; ogenj je veselo prasketal v pečici, Zv.; puške prasketajo, nk.
  47. prȃsklja, f. das Kratzeisen, V.-Cig.; — prim. praskulja.
  48. 1. praskljáti, -ȃm, vb. impf. krauen: volno p., Cig.
  49. 2. praskljáti, -ȃm, vb. impf. knistern, Cig., Jan.
  50. praskljávən, -vna, adj. knisterig, Cig.
  51. práskniti, prȃsknem, vb. pf. = prasniti, Cig.
  52. praskòt, -kóta, m. = prasket, Cig., Jan.
  53. praskúlja, f. die Kratzbürste, V.-Cig.
  54. prȃsljaj, m. = 1. praska, Jan.
  55. práslȗz, -ı̑, f. der Urschleim, Cig. (T.).
  56. prásniti, prȃsnem, vb. pf. 1) ritzen, krallen, kratzen; — p. se, sich reißen ( z. B. an einem Nagel); — 2) stürzen: prasne črez mejo in plot, Jurč.; p. na koga, auf jemanden losstürzen, Z.; — p. jo = zbežati: zdaj-le jo pa prasni in beži na vse moči! Jurč.
  57. prásorǫ́dən, -dna, adj. urverwandt, Trst. (Let.).
  58. prástàr, -stára, adj. uralt, Z., nk.; prastari sovražnik, der Erbfeind, SlN.
  59. prástríc, m. der Uronkel, Levst. (Zb. sp.).
  60. prásvẹ̑t, -svẹtȃ, m. die Urwelt, Cig. (T.).
  61. prásvẹ̑tən, -tna, adj. urweltlich, Jan. (H.).
  62. prašȃj, m., pogl. vprašaj.
  63. prášati, -am, vb. pf. ( impf.) fragen; ( nam. vprašati, Mik. (V. Gr. IV. 307.)).
  64. práščati, -ím, vb. impf. prasseln, knistern, krachen, Mur.; grom, drevje prašči, (praši) Danj. (Posv. p.); stol prašči, der Stuhl kracht, Mur.; kosti nam prašče, kajk.- Valj. (Rad); — otrok prašči = otrok se dere, kriči, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  65. práščič, m., pogl. prasčič.
  66. praščíka, f. spitzblättriger Spargel (asparagus acutifolius), Kras- Erj. (Torb.).
  67. práščiti, prȃščim, vb. pf. = prasniti, stürzen: konj prašči v tek, Vrt.; kakor strela prašči vanj, Str.
  68. prȃščje, n. coll. odsekane veje, Notr. ( Nov.)- C.; das Faschinenwerk, Jan.; Reisig, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. 3. praska.
  69. prȃšəc, -šca, m. dem. prah; das Stäubchen.
  70. prȃšək, -ška, m. dem. prah; 1) das Stäubchen; — 2) das Pulver, Cig., Jan.; p. za zobe, das Zahnpulver, Cig.
  71. 1. prášən, -šna, adj. 1) Staub-: prȃšni plaz, die Staublavine, Cig. (T.); prašni cveti, Staubblüten, Cig. (T.), nk.; — 2) mit Staub bedeckt, staubig; ves sem p.; tudi: prašȃn.
  72. 2. prášən, -šna, adj. Brach-: prȃšna njiva, Cig., Jan.
  73. 1. prašénje, n. das Stauben, das Gestiebe.
  74. 2. prášenje, n. das Brachen.
  75. prášič, m. das Schwein; (tudi: préšič); — menda nam. prasčič, praščič.
  76. prašína, f. die Staubmasse, das Gestübe, Jan., Trst. (Let.); die Staubwolke, Vrt.
  77. 1. prašíti, -ím, vb. impf. 1) Staub erregen, stäuben; kaj tako prašiš? — sneg je prašil, Jurč.; — = p. se, sich wittern (o čebelah): s fafljami bodo tako naglo prašile, da jih bodeš komaj videl, Gol.; — 2) bestäuben, Cig.; lase p., die Haare pudern, Cig.; — p. se, sich bestäuben: im Staube baden, kokoši se prašijo, C.; — p. se, ausfliegen, sich wittern, sich sonnen (o čebelah), Cig.; ves dan se prašijo mladice, Levst. (Beč.); — 3) p. se, stauben, sich als Staub erheben; praši se po sobi, po cesti; vino se praši, der Wein perlt, BlKr., jvzhŠt.; (= vino praši, V.-Cig.).
  78. 2. prášiti, -im, vb. impf. 1) brachen; — 2) = drugi pot kopati vinograd, BlKr.; — prim. 2. praha.
  79. prȃška, f. der Kohlenstaub bei den Kohlenbrennern, die Lösche, Cig.; praško ogrebati, die Lösche abstechen, Cig.; — prim. bračka, braška, iz it. bracia, glühende Kohlen.
  80. prȃšnat, adj. staubig; prašnate glive, Staubpilze, Cig. (T.).
  81. 1. prašníca, f. 1) der Staubbeutel der Blüten (anthera), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) die Zündpfanne am einstigen Schießgewehre oder am Pöller; na prašnici je pogorelo = es ist nichts daraus geworden, Levst. (Rok.); — 3) die Hemme in den Mühlen, um damit das Verstauben des Mehles zu verhüten, V.-Cig.
  82. 2. prȃšnica, f. 1) die Brache, C.; — der Brachacker, Z.; — 2) das Brachkorn, Cig.
  83. prašníčən, -čna, adj. Staubgefäß-: prašnı̑čna nit, der Staubfaden (filamentum), Cig. (T.); prašnična metlica, Zv.
  84. 1. prašník, m. 1) das Staubgefäß (stamen), Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) das Pulverhorn, die Pulverbüchse, Cig., Jan.
  85. 2. prȃšnik, m. der Brachmonat (Juni), Guts., Mur.
  86. práštẹvílọ, n. die Primzahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); medsebojna praštevila, relative Primzahlen, Cel. (Ar.).
  87. prȃtež, f. coll. Kleider, Habd.- Mik., BlKr.- Mik.; pos. bela obleka: izgovorjeno imam kot in hrano in pratež, BlKr.; (pràtež), kajk.- Valj. (Rad); — das Gepäck, Cig., nk.
  88. prȃtež, m. das Reisegepäck, BlKr.- DSv., nk.; tudi: pratèž, -ę́ža, DZ.
  89. pratežarína, f. die Gepäcksfrachtgebür, DZ.
  90. prȃtežən, -žna, adj. Gepäcks-: pratežni voz, Cig.; pratežno odpravništvo, die Gepäcksexpedition, DZ.
  91. prȃtežnica, f. der Gepäcksschein, DZ.
  92. práti, pérem, vb. impf. 1) schlagen, Mik.; začeli so prati po njem, Dol.; prügeln: p. koga, Mur.; — 2) (die Wäsche) waschen; p. obleko, platno, prejo; kdo ti pere? wer ist deine Wäscherin? — schlämmen ( min.), Cig. (T.); rudo p., Cig. (T.); — netzen: lica s solzami p., Kast.- Valj. (Rad); — bespülen: reka bregove pere, Cig.; — 3) die monatliche Reinigung haben, menstruieren, Cig.
  93. práti, pórjem, (pǫ́rjem), vb. impf. 1) (die Naht) trennen, Jan., Goriš.; obleko porjem, Ig (Dol.); p. se, aufgehen (von der Naht), sich auftrennen, Goriš.; — 2) p. se, heftig weinen, (tako jokati se, da bi se lahko razpral): kaj se porješ? pod Čavnom, Lašče- Erj. (Torb.).
  94. prátika, f. der Bauernkalender; v pratiko pogledati.
  95. prátikar, -rja, m. der Kalendermacher.
  96. prátikarstvọ, n. die Kalendermacherei.
  97. prátiti, -im, vb. impf. 1) = spremljati, begleiten, Cig., Mik.; — 2) schaffen: strani p. kaj, BlKr.; — p. se, sich auf den Weg machen: kam se pratiš? BlKr.
  98. prátvȃr, -ı̑, f. der Urstoff, Cig. (T.), C.
  99. prátvǫ̑rba, f. die Urbildung, Cig. (T.).
  100. práȗjəc, -jca, m. der Uroheim, Jan. (H.).

   26.701 26.801 26.901 27.001 27.101 27.201 27.301 27.401 27.501 27.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA