Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (27.101-27.200)

  1. prábába, f. die Urgroßmutter, Z.; (prebaba, Meg., Mur., Cig.).
  2. prábábica, f. = prababa, nk.; (pre- Dict., Mur., Cig., Jan., C.).
  3. prábìk, -bíka, m. der Urstier (bos urus), Erj. (Ž.).
  4. prábítje, n. das Urwesen: prabitja, die Protisten, Erj. (Som.).
  5. prábivȃtelj, m. der Ureinwohner, Bes.
  6. prábivȃvəc, -vca, m. = prabivatelj, Trst. (Let.), Bes.
  7. prábratìč, -íča, m. der Großneffe, (pre-) Cig.
  8. prábratı̑čna, f. die Großnichte, (pre-) Cig., Jan.
  9. prábratǫ̑vlja, f. die Großnichte, (pre-) Cig.
  10. prábrátranəc, -nca, m. der Großneffe; (pre-) Jan.
  11. prábròj, -brója, m. die Primzahl, C.
  12. prȃč, m. = 2. brač, die Elle, Zora, jvzhŠt.
  13. práča, f. die Schleuder, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; — prim. preča, frača.
  14. prȃčar, -rja, m. der Schleuderer, Cig., Jan., nk.
  15. práčlóvẹk, -ẹ́ka, m. der Urmensch, Cig. (T.), nk.
  16. prȃčnik, m. der Wurfstein, der mit der Schleuder geworfen wird, Cig.
  17. prádẹ̀d, -dẹ́da, m. der Urgroßvater, nk.; ("predid", Meg., Dalm.; "predet", Alas.; preded, Habd., Mur., Cig., Jan., Jsvkr., BlKr.); prádẹd, Cv.
  18. prádẹ̑dəc, -dca, m. = praded, (prededec) Trub., Jsvkr.
  19. prádẹ̑dski, adj. urahnlich, (pred-) Cig.
  20. prádóba, f. die Urzeit, Cig. (T.), nk.
  21. prádóbən, -bna, adj. die Urzeit betreffend, nk.; pradobna zgodovina, die Urgeschichte, Cig. (T.).
  22. prádǫ̑m, m. der Ursitz, Cig. (T.).
  23. prádomovína, f. die Urheimat, Cig. (T.), nk.
  24. práfāktor, -rja, m. der Primfactor, Cel. (Ar.).
  25. pràg, prága, m. 1) die Schwelle: die untere Thür- oder Thorschwelle; hišni p.; črez prag stopiti; pred svojim pragom pometati, vor seiner Thüre kehren; — zgornji p., die Oberthürschwelle, C.; — das Sohlband, die Sohlbank ( arch.), Cig. (T.); — die Straßenschwelle, C., Levst. (Cest.); die Eisenbahnschwelle, C.; — po dnu struge položiti prage (Grundschwellen einziehen), Levst. (Močv.); — der Fach- oder Wehrbaum bei Wassermühlen, Cig.; der Querdamm bei Wasserleitungen, V.-Cig.; — 2) das Riff, V.-Cig.; der Katarakt, Cig. (T.), DZ.; Dneprski pragi, Vrt.; — 3) der Absatz des Berges, die Terrasse, Cig.; die Stufe ( geogr.), Cig. (T.); — 4) der Streifen bei schlechtem Haarschnitt, die Stufe, C.
  26. pragmātičən, -čna, adj. opravilen, pragmatisch, Cig., Jan., Cig. (T.); pragmatična sankcija, die pragmatische Sanction, Cig. (T.).
  27. pragmātika, f. opravilnik, die Pragmatik, Cig., Jan.
  28. prágọ̑rje, n. das Urgebirge, Cig. (T.), C.
  29. prágorǫ̑vje, n. = pragorje, Jan. (H.).
  30. prágòzd, -gózda, m. der Urwald, Cig. (T.), C., nk.
  31. prȃh, prȃha, prahȗ, m. der Staub; p. ometati po sobi; prah je po cestah; na kolenih prah pometati pred kom, vor jemandem im Staube knieen, ZgD.; cvetni p., der Blütenstaub; zlati p., der Goldstaub; solnčni p., der Sonnenstaub: zdrobil te bom kakor solnčni prah; živi p., der Käsemilbenstaub, Cig., Z.; — das Pulver; p. za kašelj; zobni p., das Zahnpulver, Jan.; peneči p., das Brausepulver, Cig.; — das Schießpulver; = strelni p.; podkopni p., das Sprengpulver, DZ.
  32. 1. práha, f. der Ausflug (der Bienen), um sich zu sonnen, bes. der Hochzeitsflug der Bienenkönigin: matica še nima prahe (še ni oplemenjena), matica gre na praho, Levst. (Beč.).
  33. 2. práha, f. die Brache; v praho puščati, brach liegen lassen, Tuš. (B.); praho delati, napravljati, za (v) praho orati = prašiti, einen Acker pflügen, um ihn dann einige Zeit brach liegen zu lassen; — iz nem.
  34. prȃhast, adj. staub- oder pulverartig.
  35. prȃhnica, f. der Bovist (lycoperdon bovista), Malhinje- Erj. (Torb.).
  36. praholìk, -líka, m. die Staubfigur, h. t.- Cig. (T.).
  37. prahǫ́vnica, f. = 1. prašnik 2), das Pulverhorn, der Pulverbeutel, Jan. (H.).
  38. prahúta, f. die Zitterflechte, Mik.
  39. práı̑stina, f. die Urwahrheit, das Axiom, h. t.- Cig. (T.).
  40. praj, adv. = pre (= pravijo): on je praj bolan, er soll krank sein, ogr.- C.
  41. prájézik, -íka, m. die Ursprache, Cig. (T.), nk.
  42. prájtəlj, -tlja, m. der Palmbusch, Guts., Jan., Kor.- M.; — prim. it. fardello, švab. fardel, avstr.-nem. fartel, C.
  43. práka, f. = perača, der Waschbleuel, C.
  44. prákantǫ̑n, m. der Urkanton, Cig. (T.).
  45. prákoł, m. ein abgenützter Stock oder Stecken, der Prügel, Cig., Mik., C. ( Vest.), vzhŠt.
  46. prákolje, n. coll. abgenützte Stöcke ( z. B. Weingartenstecken): p. pobirati po vinogradu, jvzhŠt.
  47. prāksa, f. izvrševanje svojega poklica, izurjenost v tem, die Praxis, nk.
  48. prāktičən, -čna, adj. izkušen, porabljiv, dejanski, praktisch, nk.
  49. prāktičnost, f. praktischer Sinn, nk.
  50. prāktik, m. v kaki reči izkušen človek, der Praktiker, nk.
  51. prāktika, f. dejansko izvrševanje, die Praktik, die Praxis, Cig., Jan.; službena p., die Dienstespraxis, DZ.; zdravniška p., die ärztliche Praxis, DZ.
  52. praktikānt, m. vajenec, der Praktikant.
  53. práłəc, -łca, m. ein hölzerner Stößel o. Schlägel ( z. B. zum Zerstampfen des Schweinefutters), C., Dol.; — der Waschbleuel, Z., Štrek. (LjZv.); s pralcem tolčejo in perejo posebno platno in štrene, Dol.
  54. prálẹ̑s, m. = pragozd, der Urwald, Šol., Let.- C.
  55. prálica, f. 1) das Jäteisen, die Jäthacke, Mur., Cig., Jan., Dol., Gor., Št.; — 2) in der Sägemühle der Haken, welcher das Steigrad fortschiebt, der Schieber, V.-Cig., zapŠt.; velika in mala p. segata železnemu kolesu v zobe, Notr.
  56. prálı̑k, m. das Urbild, h. t.- Cig.
  57. prálika, f., Cig., Jan., pogl. praljka.
  58. praliska, f. die Ritze, der Spalt, Meg.; der Felsenspalt, Dalm.
  59. pralíšče, n. der Waschplatz, Cig., Jan.
  60. prȃlja, f. = perica, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., Št.- M.; povodnji mož mlade ribiče pa mlade pralje lovi, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  61. prȃljka, f. = pralica 2), der Hebel in Mühlen, Jan. (H.), (pralika) Cig., Jan.
  62. prȃłka, f. = pralec, der Waschbleuel, Valj. (Rad).
  63. prȃłnica, f. 1) das Waschhaus, Kol.; — 2) = pralec, der Waschbleuel, Štrek., BlKr.
  64. 1. prȃm, m. 1) die Verbrämung, die Tresse, Meg.- Mik., Jan., C., Trub., Dalm.; — der Streifen: ognjen pram na nebu, Bes.; — 2) mehurci v ustih, der Mehlhund (eine Kinderkrankheit), V.-Cig.; — prim. nem. Brame = Rand.
  65. 2. prȃm, m. ein braunes Pferd, der Braune; — iz nem.
  66. prámati, -am, vb. impf. verbrämen, ausstaffieren, Cig.; praman, verbrämt, C.; — prim. 1. pram 1).
  67. prámáti, -tere, f. die Urmutter, Z.
  68. prȃmče, -eta, n. dem. 2. pram.
  69. prȃmčək, -čka, m. = pramče.
  70. prȃməc, -mca, m. dem. 2. pram.
  71. práməlj, -mlja, (-məljna), m. = 2. pram, Valj. (Rad).
  72. prámen, m. der einzelne Bestandtheil eines geflochtenen oder gedrehten langen Gegenstandes: der Faden eines Strickes, Cig., Jan., C.; vrv v tri pramene, Svet. (Rok.); das Flechtreis: šiba na tri pramene, C.; der Zopftheil: kita na tri pramene, Z., pri Celju- Mik.; v tri pramene ima kite spletene, Kras; — tkalski prameni, die Weberlitzen, DZ.; — p. svetlobe, ki pada na kaj, das Streiflicht, Cig. (T.).
  73. prámenič, m. dem. pramen, Jan. (H.); (pramič, SlGradec- C.).
  74. pramenolàs, -lása, adj. straffhaarig, Erj. (Som.).
  75. prámę́ra, f. das Urmaß, DZ.
  76. prȃmez, m. das Gebräme, Mur., Mik.; — prim. 1. pram.
  77. prȃmič, m. dem. 2. pram, Npes.- M.
  78. pránica, f. die Menstruation, Cig.
  79. praník, m. die Pottasche, C.
  80. pránje, n. 1) das Waschen, die Wäsche; p. zlata, die Goldwäsche, Cig.; — 2) die Menstruation, Cig.; — pranjè, ogr.- Valj. (Rad).
  81. pránka, f. klar gepochtes, gewaschenes Erz, der Schlich (im Hüttenbaue), Cig. (T.).
  82. práoblı̑ka, f. die Urform, nk.
  83. práobràz, -ráza, m. das Urbild, Cig. (T.).
  84. práóča, m. der Urvater, C.
  85. práplǫ̑dba, f. die Urzeugung (generatio aequivoca), Cig. (T.).
  86. prápor, m. die Fahne, Jan., nk.; — iz drugih slov. jezikov.
  87. práporəc, -rca, m. dem. prapor; das Fähnlein, Jan.; ročni p., die Handsignalfahne ( z. B. der Bahnwächter), DZ.
  88. práporən, -rna, adj. Fahnen-, Flaggen-, nk.
  89. praporíšče, n. die Fahnenstange, Jan., C.
  90. práporščak, m. der Fahnenträger, nk.; — der Fähnrich, DZ., nk.
  91. prápovẹ̑st, f. die Urgeschichte, Cig. (T.).
  92. práprabábica, f. die Ururgroßmutter, (prepre-) Cig., M.
  93. prápradẹ̀d, -dẹ́da, m. der Ururgroßvater, (prepre-) Cig., M.
  94. práprat, f. = praprot, Jan., Mik.
  95. prápravnúk, m. der Ururenkel, (prepre-) Cig.
  96. prapravnúka, f. die Ururenkelin, (prepre-) Cig.
  97. práprot, f. das Farnkraut; p. črnica, schwärzlicher Streifenfarn, das Frauenhaar (asplenium trichomanes), Tuš. (R.); = medična p., Cig.; orlova p., der Adler-Saumfarn (pteris aquilina), Tuš. (R.); = velika p., Cig.; sladka p., die Süßdolde (myrrhis odorata), Josch.
  98. práprotən, -tna, adj. Farnkraut-: praprotno seme.
  99. práprotica, f. das Frauenhaar (asplenium trichomanes), Rihenberk- Erj. (Torb.); — navadna p., das Haarmützenmoos (polytrichum commune), Tuš. (R.).
  100. práprotina, f. coll. Farnkraut, Jan.

   26.601 26.701 26.801 26.901 27.001 27.101 27.201 27.301 27.401 27.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA