r (27.001-27.100)

27001. pozdę̑r, -rja, m. = pazder, C.
27002. pozdę̑rje, n. coll. = pazderje, ogr.- Valj. (Rad).
27003. pozdı̑rje, n. = pazderje, Cig.
27004. pozdràv, -zdráva, m. die Begrüßung; der Gruß; p. vrniti, den Gruß erwidern.
27005. pozdrȃva, f. = pozdrav, ogr.- C.
27006. pozdrȃvək, -vka, m. der Gruß, Jan.
27007. pozdrávən, -vna, adj. Begrüßungs-, Gruß-, Cig.
27008. pozdravílọ, n. der Gruß, Jan., C.
27009. pozdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. 1) allmählich gesund machen; p. se, allmählich gesund werden; nič se ne morem p.; — 2) einen Gruß entbieten, grüßen, begrüßen; pozdravi mi brata! rekel te je lepo pozdraviti, er lässt dich schön grüßen; pozdravi ga v mojem imenu! grüße ihn meinerseits, Cig.; pozdravljen (-na, -ni)! sei (seid) gegrüßt! — p. se, einander grüßen; srečala sta se, pa se nista pozdravila.
27010. pozdrȃvje, n., Ravn.- Valj. (Rad), pogl. pozdrav.
27011. pozdravljáč, m. der Grüßer, Cig.
27012. pozdrávljanje, n. das Grüßen.
27013. pozdrávljati, -am, vb. impf. ad pozdraviti, 1) allmählich gesund machen; — 2) grüßen; mati te pozdravlja, die Mutter lässt dich grüßen.
27014. pozdravljȃvəc, -vca, m. der Grüßer, Mur., Cig.
27015. pozdravljȃvka, f. die Grüßerin, Cig.
27016. pozdravljénje, n. der Gruß; p. poslati, prinesti komu od koga; pozdravljenjè, Schönl.- Valj. (Rad).
27017. pozdrȃvnica, f. das Begrüßungsgedicht, Cig.
27018. pozdŕgniti se, -dȓgne se, vb. pf. pozdrgne se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
27019. pozdrgováti se, -ȗje se, vb. impf. ad pozdrgniti se; pozdrguje se mi, ich empfinde Brechreiz, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
27020. pozdrȗzgati, -am, vb. pf. nach und nach zerquetschen, Z.
27021. pozı̑r, m. = ozir, die Beachtung, die Aufmerksamkeit, C., Pohl.- Valj. (Rad).
27022. pozı̑rati se, -am se, vb. impf. = ozirati se, achthaben: p. se na kaj, C., Pohl. (Km.).
27023. pozlatár, -rja, m. der Vergolder, LjZv., nk.
27024. pozlatárski, adj. Vergolder-, nk.
27025. 1. pozòr, -zóra, m. die Obacht, die Acht, Jan., Šol.; pozor! Achtung! nk., Jan., nk.; tudi: pózor, -zóra; — hs.
27026. 2. pozòr, -zóra, m. die Nachreife, Cig.
27027. pozǫ̑rək, -rka, m. pozorki, spät reifendes, nachreifendes Obst, Mik., Notr.
27028. 1. pozórən, -rna, adj. aufmerksam, Jan., nk.
27029. 2. pozórən, -rna, adj. sonnseitig, = prisojen; pozǫ̑rna stran hriba, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
27030. pozorẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) allmählich reif werden: pozorel si kakor jaz, Jurč.; — 2) noch ein wenig reifen, nachreifen, Cig.
27031. pozorẹ́vati, -am, vb. impf. ad pozoreti; nachreifen, Cig.
27032. pozoríšče, n. der Schauplatz, Cig. (T.); vojno p., der Kriegsschauplatz, Cig. (T.); — hs.
27033. pozoríti, -ím, vb. pf. noch ein wenig reifen lassen, Cig.; — p. se, noch ein wenig reifen, Cig., M.
27034. pozórnost, f. die Aufmerksamkeit, Jan., nk.
27035. pozorovȃłnica, f. das Observatorium, Jan.
27036. pozorováti, -ȗjem, vb. impf. beobachten, betrachten, Jan., Cig. (T.), C., nk.; — češ.
27037. pozráčən, -čna, adj. in der Luft befindlich, Luft-, Cig., C., nk.; pozračna ladja, das Luftschiff, Cig.
27038. pozrȃčnica, f. voda p., das Luftwasser, Cig.
27039. pozračnína, f. das Meteor, Cig. (T.), Jes.; svetlobna p., das Lichtmeteor, Jes.
27040. pozrcálina, f. der Spiegelbeleg, h. t.- Cig. (T.).
27041. pózre, -eta, n. ( zaničlj.) ein junges Mädchen (von etwa 10—12 Jahren), C., vzhŠt., Polj.; — prim. posre.
27042. pozrẹ́ti, -zrèm, vb. pf. = pogledati: pozri name, Vod. (Pes.).
27043. požȃr, m. 1) der Brand, die Feuersbrunst; velik p.; gozdni p., der Waldbrand, Cig., Jan.; — 2) der Ort, wo Reisig u. dgl. verbrannt worden und etwas angebaut worden ist, Z., Kor.- SlN.
27044. požȃrən, -rna, adj. auf den Brand sich beziehend, Brand-: požarna straža, die Brandwache, Jan.; požarna bramba, die Feuerwehr, nk.
27045. požaríšče, n. = pogorišče, die Brandstätte, Jan.
27046. požȃrnica, f. das Mastkraut (sagina), Medv. (Rok.).
27047. požȃrnik, m. der Feuerlöscher, Cig., C.
27048. požarnína, f. die den Abbrändlern gegebene Aushilfe, Cig.
27049. požȃrovəc, -vca, m. = vresje, das Heidekraut (erica vulgaris), Štrek.
27050. požebráti, -ȃm, vb. pf. ein Gebet ( z. B. nach Bettlerart) sprechen, C., Z.
27051. požę̑rati, -am, vb. impf. = požirati, Mur.
27052. požerẹ́ti, -ím, vb. pf. bitter (ranzig) schmecken, Gor.
27053. požerúh, m. 1) der Nimmersatt, der Vielfraß; — 2) = požirak, C.
27054. požerúhinja, f. ein gefräßiges Weib, C.
27055. požerȗn, m. der Menschenhai (squalus carcharias), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
27056. požerúšən, -šna, adj. = požrešen, C.
27057. požerúški, adj. Vielfraß-, unersättlich.
27058. požgár, -rja, m. kraj, kjer se je hosta požigala: na požgarju rada ajda raste, Gor.
27059. požı̑r, m. der Schluck, Mur., Cig., Jan., C.
27060. požirák, m. 1) der Anfang der Speiseröhre, der Schlund, Guts., Mur., Cig., Jan.; kost mu je v požiraku obtičala, jvzhŠt.; — 2) der Wasserschlund, vzhŠt.
27061. požirȃłnik, m. 1) die Speiseröhre, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.); — 2) ein Ort, wo das Wasser in die Erde fließt, der Wasserschlund, Cig., Savinska dol.
27062. požirȃłniški, adj. požiralniška jama, eine Schlauchhöhle, Jes.
27063. požirálọ, n. die Speiseröhre, Mur., Cig.
27064. požı̑ranje, n. das Schlucken, das Verschlucken.
27065. požiráš, m. = požeruh, Habd.- Mik.
27066. požı̑rati, -am, vb. impf. ad požreti; schlucken, verschlucken, verschlingen; težko požiram, ker me golt boli; komarje precejate, kamelo pa požirate, Valj. (Rad); oblo p., gierig fressen, Cig.; — jama vodo požira, Z.; — verzehren: ogenj požira les, Cig.; zidanje veliko denarjev požira, jvzhŠt.; — einstecken: grenke molče p., bittere Worte ruhig einstecken; debele p. = einen guten Magen haben ( fig.), Cig.
27067. požirávati, -am, vb. impf. = požirati, ogr.- Valj. (Rad).
27068. požirȃvəc, -vca, m. = požeruh: človek p. in vinopivec, ogr.- Valj. (Rad).
27069. požirȃvka, f. 1) die Verschlingerin: prevzetnost, požiravka vseh čednosti, Cv.; — 2) die Gassenrinne, Cig.; — der Wasserschlund, Jan.
27070. požı̑rčək, -čka, m. dem. požirek; das Schlückchen.
27071. požı̑rək, -rka, m. der Schluck; en p. vode.
27072. požirkováti, -ȗjem, vb. impf. schluckweise trinken, C.
27073. požlabudráti, -ȃm, vb. pf. 1) nacheinander ableiern: svoje coprniške litanije p., Bes.; — 2) ein wenig plauschen oder schwatzen, Z., C.
27074. požrdíti, -ím, vb. pf. mit dem Wiesbaum befestigen, Cig.; p. voz, C.
27075. požrẹ̑h, m. der Fresser, der Schlemmer, Dict., Valj. (Rad); p. in pijanec, Trub.; tudi: póžrẹh, -žrẹ́ha, ("požrih" Meg., Dalm.).
27076. požrẹ́kniti, -žrẹ̑knem, vb. pf. = požreti, Ščav.- C., Mursko polje- Vest.
27077. požrẹ̑šba, f. der Fraß an Gewächsen, z. B. am Hopfen, C.
27078. požrẹ̑ščina, f. der Fraß, C.
27079. požrẹ́šən, -šna, adj. essgierig, gefräßig; p. kakor volk, Z.; — schlemmerisch, schwelgerisch, Mur., Cig., Jan.; — habgierig.
27080. požrẹševȃnje, n. die Fresserei, das Schlemmen, Cig.
27081. požrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. schlemmen, in Fraß und Völlerei leben, schwelgen, Mur., Cig., Jan.
27082. požrẹ̑šnež, m. = požrešnik.
27083. požrẹ́šnica, f. ein verfressenes Weib, die Schlemmerin.
27084. požrẹ́šnik, m. ein gefräßiger Mensch, der Vielfraß; der Schlemmer.
27085. požrẹ́šnost, f. die Essgier, die Gefräßigkeit; die Schlemmerei, Fraß und Völlerei; — die Habgier.
27086. požrẹ́ti, -žrèm, vb. pf. durch die Kehle in den Magen bringen, verschlucken; koščico, iglo p.; kar je ozinil, ni mogel p. = er vermochte nicht das Unternommene auszuführen, Mur.; — auffressen: vse p., da nič ne ostane; — verschwelgen, verprassen, Cig.; — verschlingen ( fig.): vojska je mnogo ljudi požrla; pravde so mu ves denar požrle; — verbeißen: jezo p., Cig.; verschmerzen, verwinden; tega ne morem p., Cig.; marsikatero grenko sem moral požreti, manch bitteres Wort musste ich einstecken; vse krivice p., Jap. (Prid.); — besedo p. = prelomiti; še nikdar ni dane besede požrl, DSv.
27087. požŕkniti, -žȓknem, vb. pf. = požreti, ogr.- C.
27088. požrljìv, -ljíva, adj. = požrešen, Cig.
27089. požȓt, adj. gefräßig: požrt volk, Gor.
27090. požŕtən, -tna, adj. = požrešen, Mur.- Cig., Jan., Glas.
27091. požȓtnež, m. = požeruh 1), Svet. (Rok.).
27092. požȓtnik, m. 1) = požeruh 1), Mur., Cig.; — 2) der Schwelger, Dalm.
27093. požrtnják, m. = požeruh 1), Cig., C.
27094. požŕtnost, f. = požrešnost: svete dni pokore s požrtnostjo onečaščevati, Cv.
27095. požrtvováti, -ȗjem, vb. pf. opfern, Cig. (T.).
27096. požrtvovávən, -vna, adj. opferwillig, nk.; ( nav. -ałen).
27097. požrtvovávnost, f. die Opferwilligkeit, Cig. (T.), nk.
27098. požúriti se, -im se, vb. pf. sich beeilen, Jan., nk.; — hs.
27099. požvrgolẹ́ti, -ím, vb. pf. einige Zwitscherlaute hören lassen.
27100. pra-, praef. ( adv.) Ur-, ur-, Jan., nk.; po drugih slov. jezikih; (v starejših knjigah nav. pre-); naglašajo se te sestave nav. z dvojnim akcentom, ker ima "pra-" svoj poudarek.

   26.501 26.601 26.701 26.801 26.901 27.001 27.101 27.201 27.301 27.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani