Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (26.501-26.600)

  1. posrebrovȃnje, n. das Versilbern: p. v ognju, die Feuerversilberung, Cig.
  2. posrebrováti, -ȗjem, vb. impf. ad posrebriti; versilbern.
  3. posrẹ́bsti, -srẹ́bem, vb. pf. = posrebniti, hineinschlürfen, Mur., Jan.
  4. posrẹbútati, -am, vb. pf. aufschlürfen, Zora- C.
  5. posrečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad posrečiti; 1) = osrečevati, beglücken, Z.; — 2) p. se, glücken, gelingen, Jan., nk.
  6. posrę́čiti, -srę̑čim, vb. pf. 1) = osrečiti, Mur., Cig.; p. se, glücklich werden, C.; — 2) p. se, glücken, gelingen; posrečila se je kupčija, posrečilo se mi je kupiti lepo posestvo, C.
  7. posrẹ̀d, praep. c. gen. = po sredi, mitten in, Cig.; posred mesta je gorelo, Mur.
  8. posrẹ̑dək, -dka, m. 1) was in der Mitte ist, Mur.; — die Wasserfurche auf den Äckern, um das überflüssige Wasser abzuleiten, kajk.- Cig., M.; — die Mittelstraße ( fig.), Mur., Cig.; — 2) das Mittel, Jan.; izdaten p., Cv.
  9. posrẹ́dən, -dna, adj. 1) mittelmäßig, Mur.; — 2) mittelbar, nk.; — pogl. posrednji.
  10. posrẹ́di, praep. c. gen. = po sredi, mitten in: posredi potoka, Met.- Mik.
  11. posrẹ̑dje, n. das in der Mitte Liegende, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad).
  12. posrẹ̑dnica, f. die Mittlerin, die Vermittlerin, Cig., Jan.
  13. posrẹ̑dnik, m. 1) der Mittler, der Vermittler, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 2) die Scheren (taubes Zwischenmittel) ( min.), Cig. (T.).
  14. posrẹ̑dništvọ, n. das Mittleramt, Jan.; — die Vermittelung, Cig., Jan.
  15. posrẹ̑dnji, adj. 1) in der Mitte liegend, Mittel-: posrednja cena, der Durchschnittspreis, DZ.; p. namen, der Mittelzweck, Cig.; — 2) mittelbar, indirect, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; posrednja kupčija, der Zwischenhandel, Cig.
  16. posrẹ́dnost, f. 1) die Mittelmäßigkeit, Mur., Cig.; — 2) die Mittelbarkeit, nk.
  17. posrẹ̑doma, adv. 1) durch die Mitte hin, C.; — 2) mittelbar, Cig., C.
  18. posrẹdováłən, -łna, adj. vermittelnd, nk.
  19. posrẹdovȃnje, n. das Vermitteln, die Vermittelung, die Intervention, Cig., Jan., C., DZ., nk.
  20. posrẹdovȃtelj, m. der Vermittler, Zora.
  21. posrẹdováti, -ȗjem, vb. impf. vermitteln, Jan., nk.
  22. posrẹdovȃvəc, -vca, m. der Vermittler, Jan., nk.
  23. posrẹdovȃvka, f. die Vermittlerin, nk.
  24. posrẹ̑dstvən, -stvəna, adj. mittelbar, Cig. (T.), DZ.; — rus.
  25. posrẹ̑dstvọ, n. die Vermittelung, Cig.; brez posredstva, unvermittelt, Cig. (T.), DZ.; — das Medium: p. širjenja, das Fortpflanzungsmittel, Cig. (T.); — rus.
  26. posrẹdstvováti, -ȗjem, vb. impf. vermitteln, intervenieren, Cig. (T.); — stsl.
  27. posr̀k, -sŕka, m. der Schlurf, Cig.
  28. posŕkati, -sȓkam, -čem, vb. pf. auf-, aus-, wegschlürfen; otrok je vse ostanke iz kupic posrkal; einsaugen: zemlja vodo posrka; — absorbieren, Cig., Jan.; posrkana svetloba, Žnid.
  29. posrkávati, -am, vb. impf. wiederholt schlürfen, schlürfend trinken, Cig.
  30. posrkljáti, -ȃm, vb. pf. schlürfend genießen, ausschlürfen.
  31. posŕkniti, -sȓknem, vb. pf. mit einem Schlurf genießen, hineinschlürfen.
  32. postȃrati, -am, vb. pf. alt machen: bolezen ga je postarala; — p. se, alt werden, altern: zelo si se postaral, kar se nisva videla; — postaran kruh, altbackenes Brot, Ravn. (Abc.).
  33. pọ́starən, -rna, adj. ältlich; p. mož.
  34. postaríniti, -ı̑nim, vb. pf. ein alterthümliches Aussehen geben: pisava, ki si prizadeva slov. besede p., Nov.
  35. pọ́stariš, adv. altmodisch, Cig.; (tudi: postȃrš: postarš se nositi, Gor.).
  36. postaríti, -ím, vb. pf. alt machen, Mur., C.
  37. pọ́starnost, f. ziemlich hohes Alter, die Ältlichkeit, Cig.
  38. postarováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad postarati se; mesec se postaruje, BlKr.- DSv.
  39. postȃvar, -rja, m. = postavodaj, Ravn.- Valj. (Rad).
  40. postavostrȃžəc, -žca, m. der Gesetzwächter, Zv.
  41. postəklı̑nar, -rja, m. der Emailleur, Cig.
  42. postəklı̑narstvọ, n. die Emaillierkunst, Cig.
  43. postəkljenı̑nar, -rja, m. der Schmelzarbeiter, Cig.
  44. posteljár, -rja, m. der Bettmeister, Cig.
  45. posteljaríca, f. die Bettfrau, Cig.
  46. postoríti, -ím, vb. pf. allmählich abthun, Bes.; postoril sem že, kar je bilo velicega, Jurč.; na polju smo že vse postorili, jvzhŠt.
  47. postotę́riti, -ę̑rim, vb. pf. verhundertfachen, Cig.
  48. pǫ́stra, f. = postrva, Ip.- Erj. (Torb.).
  49. postrádati, -am, vb. pf. ein wenig Hunger leiden.
  50. postrahováti, -ȗjem, vb. pf. abzüchtigen, Cig.; psa p., jvzhŠt.
  51. postrȃjati, -am, vb. impf. ad postrojiti; nachdienen: posel postraja, to je služi nekaj dni črez svoje leto, da nadomesti, kar je med letom zamudil ( n. pr. z boleznijo), GBrda.
  52. postrȃnce, adv. seitwärts, Mik., kajk.- C.
  53. postránəc, -nca, m. 1) ein einseitiger Mensch, V.-Cig.; — 2) der Nebenschössling, Nov.- C.; — das Seitenkind, C.
  54. postraníca, f. 1) obstranska deska pri plugu in posteljišči, Soška dol.- Erj. (Torb.); — postranice, die Wangenscheiben (zu beiden Seiten des Bienenstockes), Cig.; — 2) der Schenktisch, Guts., Mur., Cig.; — 3) die Querflöte, Mur., Jan., C.; — 4) der Flohkrebs (gamarus), C.
  55. postranı̑čək, -čka, m. = človek, ki po strani glavo nosi, Gor.
  56. postránka, f. die Querflöte, Cig., Jan., C.
  57. postranljìv, -íva, adj. einseitig, nach der Seite sich neigend (tudi: postránljiv), Notr.
  58. postránski, adj. 1) an der Seite befindlich, Seiten-; — p. otrok, das Seitenkind, ein uneheliches Kind; postransko shajanje, heimliche Zusammenkünfte, Levst. (Rok.); p. dediči, die Lateralerben, Cig.; — postranska piščal, die Querflöte, Guts., Cig.; — 2) Neben-, accessorisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; postranski dohodki, Nebeneinkünfte, Accidenzien, Cig.; p. razlogi, Nebengründe, Cig. (T.).
  59. postránščina, f. 1) die Nebensache: nebistvena p., Zv.; — 2) die Nebeneinkünfte, V.-Cig.; — die Nebengebüren, DZ.
  60. postrášiti, -strȃšim, vb. pf. ein wenig schrecken; malo oči si p., ein wenig einschlummern, SlGor.
  61. postrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. bedienen, aufwarten; p. komu s čim; nimam ti s čim p., ich kann dir nichts aufwarten; bolniku p., dem Kranken das Nöthige reichen, ihn besorgen, Cig.; — p. si s kako rečjo, sich einer Sache bedienen, Cig.; sich gütlich thun, Cig., Jan.; p. koga, jemanden bedienen; dobro ga je postregel, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  62. postrẹ̑ga, f. = postrežba, die Bedienung, M., C., Vrtov.
  63. postrẹlíti, -ím, vb. pf. = postreljati.
  64. postrẹ́ljati, -am, vb. pf. 1) nacheinander erschießen; — 2) beim Schießen verbrauchen, verschießen: ves smodnik p., Cig.
  65. postrẹljávati, -am, vb. impf. hie und da schießen: plänkeln, Jan. (H.).
  66. postrẹ̑ščik, m. der Dienstmann, Zv., Cv.
  67. postrẹ́šən, -šna, adj. Dach-, Jan. (H.).
  68. postrẹ̑šina, f. das Dachwerk, Z.
  69. postrẹ̑šje, n. das Dachgerüst, Z.
  70. 1. postrẹ̑štvọ, n. = postrešje, das Dachgerüst, C.
  71. 2. postrẹ̑štvọ, n. = postrẹ̑žba, die Bedienung, C.
  72. postrẹ̑žba, f. die Wartung, die Pflege, die Bedienung; bolnik nima postrežbe.
  73. postrẹ̑žčək, -čka, m. der Dienstmann, C., nk.
  74. postrẹ̑žəc, -žca, m. der Aufwärter, Mur.
  75. postrẹ̑žək, -žka, m. die Bedienung, C.
  76. postrẹ́žen, -žna, adj. bediensam, dienstfertig, gefällig.
  77. postrẹžljìv, -íva, adj. bediensam, dienstfertig, gefällig; — gastfrei, Jan.; — tudi: postrẹ̑žljiv, Levst. (Zb. sp.).
  78. postrẹžljívost, f. die Bediensamkeit; die Dienstfertigkeit, die Gefälligkeit.
  79. postrẹ̑žnica, f. die Bedienerin, die Wärterin.
  80. postrẹ̑žnik, m. der Bediener, der Wärter, bes. der Krankenwärter.
  81. postrẹ́žnost, f. = postrežljivost.
  82. postŕgati, -stȓgam, -žem, vb. pf. 1) abschaben, wegschaben; p. omet s stene, testo po nečkah; — 2) ein wenig schaben; postrgati z nožem po papirju.
  83. postrgȃvčək, -čka, m. = postružek, Svet. (Rok.).
  84. postríči, -strížem, vb. pf. mit der Schere wegschneiden, wegscheren; brado, lase komu p.; pticam perote p.
  85. postrigȃłnica, f. die Tuchschererei, Cig.
  86. postrigováti, -ȗjem, vb. impf. ad postriči, Cig.
  87. postrízati, -am, vb. impf. ad postriči, Vrt., SlN.
  88. postrı̑žki, m. pl. die Flockwolle, die Kratzwolle (bei den Tuchscherern), Cig.
  89. postrnjáča, f. repa p., die Stoppelrübe, Jan. (H.).
  90. postrójati, -am, vb. impf. ad postrojiti; reparieren, Tolm.- Erj. (Torb.); (pravilneje: postrajati).
  91. postrǫ̑jba, f. dar, ki ga po dovršenem delu da gospodar delavcem, (kruh, sir ali kaj tacega), Podkrnci- Erj. (Torb.).
  92. postrójiti, * -im, vb. pf. 1) reparieren, Jan., Tolm.- Erj. (Torb.); p. dvore svoje, Levst. (Zb. sp.); p. hišo, LjZv.; črevlje p. = popraviti, podšiti, vorschuhen, BlKr., GBrda; — 2) präparieren: s svincem postrojeno platno, Levst. (Nauk); — 3) aufbauen, C.; — gründen: p. mesta, Vrt.; — 4) (den Vorrath) aufgerben; vse kože p.
  93. postrúga, f. = postrv, die Forelle, Jan., Danj.- Mik.
  94. postrugȃłnik, m. = postružek, V.-Cig.
  95. postrúgati, -gam, -žem, vb. pf. = postrgati, Z.
  96. postrȗglja, f. = strugača, C.
  97. postrȗšnik, m. severni p., der nordische Lemming (hypudaeus lemnus), Erj. (Ž.); — prim. rus. pestruška.
  98. postrȗžčək, -čka, m. dem. postružek, Gor.
  99. postrȗžək, -žka, m. das letzte Kind eines Ehepaares (šaljivo), V.-Cig.
  100. postrúžiti, -im, vb. pf. 1) verdrechseln, Cig.; — 2) behobeln, DZ.

   26.001 26.101 26.201 26.301 26.401 26.501 26.601 26.701 26.801 26.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA