Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (26.301-26.400)

  1. porfirīt, m. eine Art Porphyr, der Porphyrit, Cig. (T.).
  2. porfīrov, adj. porphyren, Cig.
  3. porháti, -ȃm, vb. impf. = parati, Rož.- Vest.
  4. porı̑nək, -nka, m. der Schub, der Stoß, C.; — der Antrieb, der Impuls, C.
  5. poríniti, -rı̑nem, vb. pf. einen Schub geben, hinschieben, stoßen; v stran p. koga; voz p. naprej; meč p. si v srce, das Schwert ins Herz stoßen, C.
  6. porísati, -rı̑šem, vb. pf. mit Zeichnungen ausfüllen: p. ves papir, C.
  7. poríšče, n., Cig., Mik., pogl. toporišče.
  8. poriti, -im, vb. impf. = parati, Cig.
  9. porı̑v, m. der Schub, der Stoß, C.
  10. porivalíšče, n. biti na porivališču, in der Welt hin und her geschoben werden, heimatslos sein, C.
  11. poriválọ, n. ein Bestandtheil des Webstuhles: die Hebestange, C.
  12. porívanəc, -nca, m. einer, der arm und verlassen in der Welt hin und her geschoben wird, C.
  13. porívanje, n. das Schieben.
  14. porívati, -am, vb. impf. ad poriniti; schieben; voz naprej p.; p. se po svetu, heimatlos hin und her geschoben werden, C.
  15. porivȃvəc, -vca, m. der Schieber, Jan.
  16. porı̑vež, m. = porivanec, C.
  17. pórjati, -jam, -jem, vb. impf. = parati, Cig., Jan., Savinska dol.; porja mi po črevih, ich habe Bauchgrimmen, Savinska dol.; — pogl. prati, porjem.
  18. porjavẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) rostig werden, Z., jvzhŠt.; — 2) braun werden, DZ., jvzhŠt.
  19. porjavíti, -ím, vb. pf. braun machen, bräunen, Cig.
  20. pǫ́rke, f. pl. = porčehne, Guts., M., Bes.
  21. porkolab, m. der Gerichtsdiener, ogr.- C.; (exactor, castellanus, Mik.); — iz nem.: "Burggraf", Mik. (Et.).
  22. porníti, -ím, vb. impf. = prazniti, Cig., Jan.
  23. pǫ́rnost, f. die Leere, Cig., Jan.; die Offenheit (einer Gegend), Jan.
  24. 1. poròb, -rǫ́ba, m. 1) = štor, der Baumstock, (tudi: pórob, -rǫ́ba), vzhŠt.- C., SKr.- M.; — 2) der Rumpf eines Körpers, C.; — prim. 1. robiti.
  25. 2. poròb, -rǫ́ba, m. 1) der Raub, die Beute, Mur., (tudi: pórob, -rǫ́ba), ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Geld, das von den Schuldnern an die Häscher oder Gerichtsdiener bezahlt wird, Cig.; — prim. 2. robiti, rubiti.
  26. porǫ̑ba, f. die Sclaverei, ogr.- C.
  27. porobániti, -ȃnim, vb. pf. ungestüm zerstören: Juri podkuri, Miha podpiha, Pa pride Urban, Pa vse poroban', Polj.
  28. porǫ̑bək, -bka, m. = parobek, der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., C., Kr.; na suhem porobku sedeti, Kr.
  29. porǫ́bən, -bna, adj. Rand-, Jan. (H.).
  30. 1. porǫ́biti, -im, vb. pf. 1) nacheinander einsäumen: vse p.; — 2) umhauen, fällen, Cig., Jan.
  31. 2. porobíti, -ím, vb. pf. 1) ausplündern, Habd.- Mik., Mur., Cig.; do golega p., kajk.- Valj. (Rad); — 2) rauben, C.
  32. 3. porobíti, -ím, vb. pf. knechten, ogr.- C., Raič (Slov.); — hs.
  33. porǫ̑bje, n. der Rand, Jan. (H.); — der Kamm einer Anhöhe: p. sneženih gora, Jurč.
  34. porǫ̑bkati, -am, vb. pf. entkörnen: vso koruzo p., Z.
  35. 1. porǫ́bljenje, n. das Umhacken, die Fällung, ( prim. 1. porobiti).
  36. 2. porobljénje, n. die Plünderung, kajk.- Valj. (Rad).
  37. 3. porobljénje, n. die Knechtung: babilonsko p., Krelj.
  38. porǫ̑bnica, f. die Randschrift an Münzen, Cig. (T.).
  39. porobótiti, -ǫ̑tim, vb. pf. bolezen ga je naglo porobotila = spravila pod zemljo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  40. porǫ̑č, m. das Geländer, C.
  41. porǫ́čanje, n. 1) das Auftragen, C.; — 2) das Berichten, das Referieren, die Berichterstattung, nk.; — 3) das Trauen, das Einsegnen eines Brautpaares.
  42. porǫ́čati, -am, vb. impf. ad poročiti; 1) anvertrauen, empfehlen, befehlen, M.; p. svojega duha v božje roke, Trub.; — 2) Aufträge geben, auftragen, Mur.; — sagen lassen, entbieten, Jan.; berichten, referieren, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) trauen, ein Brautpaar einsegnen.
  43. porǫ̑čək, -čka, m. 1) der Bericht, die Nachricht, C.; — 2) das Legat, C.
  44. porǫ̑čən, -čna, adj. 1) Trauungs-; Venec sem poročni vila, Greg.; poročni prstan, der Trauring; poročna knjiga, das Trauungsbuch, Cig., Jan.; na poročni dan, am Tage der Trauung, DSv.; — 2) = priročen: poročne bukvice, Trub.
  45. poročę́nəc, -nca, m. der Getraute, der Neuvermählte, Cig., nk.
  46. poročénje, n. der Auftrag, C., Trub.; po poročenju Gospoda, Dalm.; poslednje p., das Testament, C.
  47. poročę́nka, f. die Getraute, die Neuvermählte, Cig.
  48. poročevȃnje, n. = poročanje, Jan. (H.).
  49. poročeváti, -ȗjem, vb. impf. = poročati.
  50. poročevȃvəc, -vca, m. 1) der Berichterstatter, Jan., nk.; — 2) der Trauende, Cig.
  51. poročíłən, -łna, adj. Berichts-, Referats-: poročı̑łna pola, DZ.
  52. poročílọ, n. 1) der Auftrag, Mur., Jan.; — die Entbietung, Cig., Jan.; — 2) die Nachricht, Mur., Cig., Jan., nk.; slaba poročila prihajajo, nk.; — die Berichterstattung, der Bericht, das Referat, Mur., Cig., Jan., nk.; od sebe dati poročilo, berichten, Levst. (Nauk).
  53. poročı̑loma, adv. berichtlich, Cig.
  54. poročı̑təv, -tve, f. 1) die Berichterstattung, Cig.; — 2) die Eheschließung, Jan.
  55. poročíti, -ím, vb. pf. 1) anvertrauen, anheimstellen, empfehlen, Alas., Jan., M., C.; cerkovne službe komu p., Trub.; kje je čreda, katera je bila tebi poročena? Dalm.; s tem bodite Bogu poročeni! Dalm.; hinavce božji sodbi p., Dalm.; poroči nas svojemu sinovi! Kast.; bodi Bogu poročeno! C.; — p. komu kaj v oporoki, jemanden im Testamente bedenken, Cig.; — 2) mündlich auftragen, Mik.; befehlen, Meg., Mur.; vse, kar si mi poročil, hočem storiti, Dalm.; je li to od mojega Gospoda poročeno? Dalm.; — Nachricht geben, berichten, Dol.- Levst. (Zb. sp.); Snoč' sem ljubici poročil, Da bom drevi slovo jemal, Npes.-K.; Al' zdrav je, kar se ločil, Ni pisal ne poročil, Preš.; — den Bericht erstatten, rapportieren, Mur., Cig., nk.; o vsacem četrtletju p. okrajnemu oblastvu, Levst. (Nauk); — 3) trauen (ein Brautpaar); — p. se, sich trauen lassen, sich verheiraten; p. se z bogato nevesto; — 4) p. katero, sich ein Weib antrauen lassen, heiraten, Kr.; jaz sem ženo poročil, ich habe ein Weib genommen, Krelj; odločeno ženo p., ein geschiedenes Weib heiraten, Trub., Kast.
  56. poročník, m. 1) der Bote, C., Ravn.- Valj. (Rad); — der Berichterstatter, Navr. (Let.); — der Botschafter, der Gesandte, Cig., Jan., nk.; papežev p., der päpstliche Legat, Cig.; — der Consul, Cig., Jan.; — 2) der trauende Priester, der Copulator, Cig.; — 3) porǫ̑čnik, der Lieutenant, Cig., C., nk.; (po drugih slov. jez.).
  57. poročnína, f. die Traugebür, Cig., Jan.
  58. poročnı̑štvọ, n. die Botschaft (als Amt), DZ.; — das Consulat, Cig.
  59. pórod, -rǫ́da, m. der Geburtsact, die Entbindung; p. imeti, gebären, C.; na porodu biti, in den Kindesnöthen liegen; — izpačen p., eine Missgeburt, C.; negoden p., eine Frühgeburt, Cig.; — die Nachkommenschaft, Mur.; Lepo Boga prosita, Da bi jima porod dal, Npes.-K.; človeški p., das Menschengeschlecht, Guts. (Res.); — das Erzeugnis, Cig.; duševni p., C.
  60. porǫ́dən, -dna, adj. 1) Geburts-: porǫ̑dne bolečine; porodno orodje, das Entbindungswerkzeug, Cig.; na svoj porodni dan, Dalm.; — porodna žena, die Gebärende, Trub.- Mik.; Preuboga porodna žena! Celi teden se je trudila, Npes.-Vraz; — porodni greh, die Erbsünde, Trub., Dalm., Guts. (Res.); — 2) = roden, fruchtbringend: porodno drevo, Krelj; — fruchtbar, Dalm.
  61. porodı̑łnica, f. die Gebäranstalt, Cig., Levst. (Nauk).
  62. porodíšče, n. = porodilnica, Jan., C.
  63. porodı̑təv, -tve, f. der Geburtsact, Jan.
  64. porodíti, -ím, vb. pf. gebären; porodila je dvojčke; — p. se, geboren werden: porodil se je v Ljubljani, Z., nk.; — p., hervorbringen, p. se, entstehen: porode se prepiri, DZ.
  65. porodı̑tva, f. = poroditev, Mur., C.
  66. porǫ̑dnica, f. 1) die Wöchnerin, Cig., Jan., Vod. (Bab.), Kras, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) porodníca, die Gebärerin: božja p., die Gottesgebärerin; — Zarja, dneva porodnica, Preš.
  67. porodničár, -rja, m. 1) der Geburtshelfer, Mur., Cig., Jan., Vod. (Bab.), DZ.; — 2) die Ammenkröte (alytes obstetricans), Erj. (Z.).
  68. porodničárski, adj. geburtshilflich: p. uk, Mur.; porodničarsko orodje, das Entbindungszeug, Cig.; porodničarska klinika, DZ.
  69. porodničȃrstvọ, n. die Geburtshilfe, die Entbindungswissenschaft, Mur., Cig., Jan., DZ.
  70. porodník, m. = roditelj, porodniki = roditelji, Jan., M.
  71. porodníšče, n. = porodniščnica, Vod. (Bab.).
  72. porodnı̑ščnica, f. = porodilnica, die Entbindungsanstalt, Jan., Nov.
  73. porodnı̑štvọ, n., Cig., pogl. porodničarstvo.
  74. porodoslǫ̑vje, n. die Geburtslehre, die Entbindungswissenschaft, C., Jan.
  75. porodoznȃnstvọ, n. = porodoslovje, Cig., Jan.
  76. poròg, -rǫ́ga, m. = poroga, Jan. (H.).
  77. porǫ̑ga, f. der Hohn, Jan. (H.); — prim. hs. poruga.
  78. porǫ́gati se, -am se, vb. pf. verhöhnen, verspotten: p. se komu, nk.; — prim. rogati se.
  79. porogávati se, -am se, vb. impf. spotten: p. se komu, Zora.
  80. porogljìv, -íva, adj. spöttisch, höhnisch; porogljivo, in höhnender Weise, Cig. (T.), nk.; — spottsüchtig, Jan. (H.).
  81. porogljívost, f. die höhnende, spöttische Art u. Weise, nk.; — die Spottsucht, Jan. (H.).
  82. porojȃj, m. der Geburtsact, Mur., Cig.
  83. poroję́nčək, -čka, m. dem. porojenec; der Neugeborene, Mur.
  84. poroję́nəc, -nca, m. der Neugeborene, Z.
  85. poroję́nka, f. die Neugeborene, Z.
  86. porojílọ, n. das Gebärorgan, Mur.
  87. porojíti, -ím, vb. pf. ein wenig lärmen, Jan. (H.).
  88. pórok, -rǫ́ka, m. der Bürge, Alas., Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; p. biti za koga, kaj, für jemanden, etwas bürgen, haften, einstehen, Cig., Jan., nk.; brez poroka, unverbürgt, Cig.; za poroka se ponujati, Škrinj.- Valj. (Rad); porokov p., der Afterbürge, Cig.; podružni p., der Nachbürge, V.-Cig.; tudi: poròk, -rǫ́ka, Dict.
  89. porǫ̑ka, f. 1) die Trauung; k poroki, od poroke iti; — 2) = poroštvo, C., Z.
  90. porokováti, -ȗjem, vb. impf. bürgen, haften, Jan., SlN.- C., DZ., Svet. (Rok.).
  91. porǫ̑mati, -am, vb. pf. pilgern: poromam, ich werde pilgern.
  92. poromǫ́niti se, -ǫ̑nim se, vb. pf. = pogovoriti se, Rez.- C.
  93. porọ̑p, m. die Plünderung, Cig., Jan.
  94. porọ̑pati, -am, vb. pf. nacheinander wegrauben: vse p. komu.
  95. poropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. ein wenig poltern.
  96. porosíti, -ím, vb. pf. bethauen; porošen, thaubenetzt; — ein wenig befeuchten oder benetzen: dež je porosil zemljo.
  97. porǫ́ščina, f. die Gutstehergebür, Jan.
  98. porǫ́ški, adj. 1) Bürgen-, nk.; — 2) = poročen, Trauungs-, V.-Cig.
  99. 1. porǫ̑štvən, -tvəna, adj. Bürgschafts-, Cig., Jan.; poroštvena dolžnost, die Haftpflicht, poroštvena razmera, das Garantieverhältnis, poroštvene napake, Gewährsmängel, DZ.
  100. 2. poroštvę̑n, adj. poroštveno oblačilo, das Brautkleid, Litija ( Kr.)- Levst. (Rok.).

   25.801 25.901 26.001 26.101 26.201 26.301 26.401 26.501 26.601 26.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA