Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (25.201-25.300)

  1. podpȓstje, n. der Fußballen, Z.
  2. podpȓtək, -tka, m. = podpornja, der Stützpfeiler, C., M.
  3. podrȃbljati, -am, vb. impf. ad podrobiti, bröckeln, M.
  4. pòdrabokȗp, m. der Afterbestand, Cig.
  5. pòdrabokúpəc, -pca, m. der After- o. Unterbestandnehmer, Cig., DZ.
  6. pòdraboprodȃjnik, m. der Afterbestandgeber, Cig.
  7. podračúniti, -ȗnim, vb. pf. eine zu große Rechnung machen, im Rechnen überhalten: p. koga, Mur.; — p. se, sich verrechnen, Mur., vzhŠt.
  8. podrȃjičnica, f. škopa za pod rajico, ein kleines Gebinde Stroh (beim Dachdecken), C.; — prim. rajica.
  9. podrȃjičnik, m. = podrajičnica, C.
  10. podrȃjšati, -am, vb. pf. = 1. podražiti, Jan.
  11. podrájtati, -am, vb. pf. = podračuniti, (bei der Rechnung) betrügen: p. koga, C.
  12. podrámen, m. der Arm, C.
  13. podrȃmnica, f. der Achselriemen, Z.
  14. podrȃmnik, m. der Arm, Pot.- M.
  15. podrȃmnjak, m. palica, s katero se podpira breme na rami, Solkan- Erj. (Torb.).
  16. podrápati, -pam, -pljem, vb. pf. nach einander abkratzen; — zerkratzen: ves podrapan, ganz zerkratzt o. ganz zerrissen, jvzhŠt.
  17. podrásati, -am, vb. pf. = podbrecati, podkošati, V.-Cig.
  18. podrȃslək, -sləka, -səłka, m. die Wasserrebe, Cig.
  19. podrȃst, f. der Nachwuchs, Jarn., Cig. (T.); v gozdu, kjer je najlepša podrast stala, SlN.
  20. podrástanje, n. die Reproduction ( zool.), Cig. (T.).
  21. podrástati, -am, vb. impf. ad podrasti; reproduciert werden ( zool.), Cig. (T.).
  22. podrȃstba, f. die Anreizung, C.; — prim. podrastiti.
  23. podrȃstək, -stka, m. 1) der Nachwuchs, der Wiederwuchs, Jan.; — 2) ein wilder Trieb, ein leerer Schoss an einem Fruchtbaum, (-sek) Cig.
  24. podrásti, -rástem, vb. pf. 1) unterhalb wachsen, unterwachsen, Cig.; — podraščen ( nam. podrastel, podrasel) jezik, eine unten angewachsene Zunge, Z.; nima podraščenega jezika = er spricht gut, C.; — 2) auswachsen: kragulj je bil uže podrastel, Dalm.; — 3) nachwachsen, Jan.; od vinogradine so ostale samo še podrasle breskve, Jurč.
  25. podrástiti, -im, vb. pf. 1) aufhetzen, aneifern, C.; — 2) ermuthigen, aneifern, C.; dreist machen, ogr.- M.; p. se, sich erkühnen, wagen, C.; — prim. drastiti.
  26. podrastljívost, f. die Reproductionskraft, Cig. (T.).
  27. podrȃš, m. der weibliche Unterrock, Jan.
  28. podraščȃj, m. der Nachwuchs, SlN.
  29. podráščanje, n. das Unterwachsen, M.
  30. podráščati, -am, vb. impf. ad podrasti, = podrastati; 1) unterhalb wachsen, unterwachsen, Mur., Cig., Jan.; — 2) auswachsen: žito podrašča, die Getreidehalme entwickeln sich, Z.; — 3) nachwachsen, Jan.; zarod, ki za nami podrašča, Ravn.
  31. podrȃščina, f. der Nachwuchs des jungen Gehölzes, C.; das Unterholz, Jan.; grič utrditi s koli in podraščino, LjZv.
  32. podrȃšəc, -šca, m. podrašci, die Osterluzeiarten (aristolochieae), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  33. podrȃševnik, m. = podrašnik, Cig.
  34. podrášiti, -im, vb. pf. auflockern, Jan.; — aufschüren, Jan.
  35. podrȃšnik, m. der weibliche Unterrock, V.-Cig.
  36. pòdravnȃtelj, m. der Subdirector, der Vicedirector, nk.
  37. podrazdẹ̀ł, -dẹ́la, m. = podrazdelek, die Unterabtheilung, Cig. (T.), M.
  38. podrazdẹ̑łba, f. die Unterabtheilung, Cig. (T.).
  39. podrazdẹ̑łək, -łka, m. die Unterabtheilung (das Abgetheilte), Cig., M., Levst. (Pril.).
  40. podrazdẹ́łən, -łna, adj. die Unterabtheilung betreffend, M.
  41. podrazdẹlíti, -ím, vb. pf. untertheilen, Mur., Cig.; (po nem.).
  42. podrazrèd, -rę́da, m. die Unterordnung ( zool., bot. etc.), Cig. (T.), nk.
  43. podrazumẹ́ti, -mẹ̑jem, -mẹ̑m, vb. pf. darunter verstehen (subintelligere), C.
  44. podrazumẹ́vati, vb. impf. ad podrazumeti, Cig. (T.).
  45. podražȃj, m. der Ansporn, Cig. (T.).
  46. podrážati, -am, vb. impf. ad 2. podražiti; anspornen, C.; p. k zahvalnosti, Krelj.
  47. podrȃžba, f. die Vertheuerung, Cig., Jan.; pristojbinska p., die Gebürensteigerung, DZ.
  48. podráženje, n. die Anreizung; die Aneiferung: p. k vsemu zlemu, p. k božjemu spoznanju, Krelj.
  49. podraževȃnje, n. das Vertheuern.
  50. podraževáti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. podražiti; vertheuern.
  51. podraževȃvəc, -vca, m. der Vertheuerer, Cig.
  52. 1. podražíti, -ím, vb. pf. vertheuern; uime so vino podražile; p. se, theurer werden; blago se je podražilo.
  53. 2. podrážiti, -im, vb. pf. 1) ein wenig necken o. reizen; p. psa; — 2) anhetzen, verhetzen, Cig.; — aneifern, anspornen: kaj nas ima k takovim delom p.? Krelj.
  54. podŕčati, -ím, vb. pf. ein wenig dahin rutschen; v mesto podrčim na saneh, ich werde auf dem Schlitten in die Stadt dahinrutschen.
  55. podrdráti, -ȃm, vb. pf. ein wenig (mit dem Wagen) rasseln: v Ljubljano podrdramo, wir werden nach Laibach rasselnd dahinfahren.
  56. podrę̑brje, n. die Rippenweichgegend, (podrebrije) Cig. (T.); — stsl.
  57. podrę́brn, adj. unter den Rippen befindlich, Cig.
  58. podrę̑brnik, m. pri slamnati strehi hlod pod lemezom, die Bank, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  59. podrę̑cati, -am, vb. pf., nam. podbrecati: aufschürzen, V.-Cig., Kr.
  60. podrèd, -rę́da, m. die Unterordnung, die Unterclasse, Cig. (T.).
  61. 1. podrę̑dba, f. die Unterordnung, Cig. (T.).
  62. 2. podrę̑dba, f. 1) die Mast, Z.; — 2) die Nachzucht, Z.
  63. podrę̑dbən, -bəna, adj. = podreden, Cig. (T.).
  64. podrę̑dək, -dka, m. = 1. podredba, die Unterordnung, Jan. (H.).
  65. podrę́dən, -dna, adj. untergeordnet, Cig. (T.).
  66. 1. podredíti, -ím, vb. pf. unterordnen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  67. 2. podredíti, -ím, vb. pf. 1) durch Fütterung feist machen, mästen; p. kokoš, Dol.; — p. se, dick und feist werden; podrejen, gut genährt, feist, dick, Cig.; — 2) aufzüchten, Z.; — p. se, heranwachsen: iz Jakopovih otrok se je sčasoma velik narod podredil, Ravn.
  68. podrę̑dje, n. zveza glavnih in odvisnih stavkov, das Satzgefüge, Jan. (Slovn.).
  69. podrę́dnost, f. das Verhältnis der Unterordnung, DZkr.
  70. podrę́gati, -drę̑gam, vb. pf. ein wenig stupfen, Z.; aufmuntern: p. koga, da kaj stori, jvzhŠt.
  71. podrę̑gljaj, m. der Stupfer, der Stoß, C.
  72. podrę́gniti, -drę̑gnem, vb. pf. stupfen, stoßen, M.
  73. podrę̑ja, f. 1) die Mästung, Z.; — 2) die Nachzucht, Z.
  74. 1. podrę́jati, -am, vb. impf. ad 1. podrediti; unterordnen, Cig., nk.
  75. 2. podrę́jati, -am, vb. impf. ad 2. podrediti; 1) mästen, Z.; — 2) eine Nachzucht aufziehen, nachzügeln, Z.
  76. podrejeník, m. 1) der Subordinierte, SlN.; — 2) = podrejen stavek, Jan. (H.).
  77. podrejénost, f. das Verhältnis der Unterordnung, Cig., nk.
  78. 1. podrejeváti, -ȗjem, vb. impf. = 1. podrejati, unterordnen, nk.
  79. 2. podrejeváti, -ȗjem, vb. impf. = 2. podrejati, C.
  80. pòdrèk, -rę́ka, m. der Untersatz ( phil.), DSv.
  81. podrẹmáč, m. der Schlaftrunk, Prip.- Mik.
  82. podrẹ́mati, -mam, -mljem, vb. pf. 1) nach einander einschlummern; vsi smo podremali, Z.; — 2) ein wenig schlummern; malo sem podremal.
  83. podrę̑mšati, -am, vb. pf. 1) nach einander (mit einer Stange stoßend) zerquetschen: vse grozdje p., Z., Dol.; — 2) ein wenig quetschen, Dol.
  84. podrépati, -pam, -pljem, vb. pf. ein wenig traben, Cig.
  85. podrę́pən, -pna, adj. unter dem Schwanz befindlich: podrę̑pni remen, der Schwanzriemen am Pferde, Cig.; podrepna muha, ki sili konju vedno pod rep, Nov., Erj. (Torb.), Kr.; siten, kakor podrepna muha, Kr.
  86. 1. podrę́pica, f. 1) = podrepna muha, Erj. (Torb.); die Rossfliege, Jan.; — 2) podrepni konjski remen, Hip. (Orb.), Erj. (Torb.); — vrv, s katero se butara na osla tako priveže, da mu ide pod rep, Kras; — 3) naprava pri vozu, ki drži oje po koncu, Tolm.- Erj. (Torb.).
  87. 2. podrẹ́pica, f. slabo, izprijeno vino: podrepice se je napil, zato je bolan, BlKr.
  88. podrę́pina, f. der Schwanzriemen, Mur., Cig., C.
  89. podrę́piti, -rę̑pim, vb. pf. 1) p. konja = konju rep podvezati, das Pferd schwänzen, Jan.; — 2) durch einen Schlag auf den Schwanz antreiben, Z.
  90. podrę̑pnica, f. der Schwanzriemen, Mur., V.-Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  91. podrę̑pnik, m. 1) der Schwanzriemen, Mur., Cig.; — 2) ein dicker Strick, Kras; ( prim. porepnik); — 3) ein aufdringlicher Angeber = ovadnik: grajski biriči in podrepniki, LjZv., Slovan.
  92. podrę́pniti, -rę̑pnem, vb. pf. pod rep udarivši nagnati, Z., Notr.
  93. podrę́pnost, f. eig. die Zudringlichkeit: die Fanggier, die Koketterie, Ravn.- Cig.
  94. podrę̑pšati, -am, vb. pf. = podremšati, jvzhŠt.
  95. podrešę́tina, f. kar pri rešetanju izpod rešeta pada, das Unterkorn, Cig., C., Lašče- Erj. (Torb.), Dol.
  96. podrešę̑tka, f. = podrešetina, Mik.
  97. podrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) niederstürzen machen, niederreißen; zid, hišo, most p.; veter je drevo podrl; dirjaje koga p., jemanden umrennen; s strelom p., niederschießen, Cig.; čebele ali panj p., die Bienen abstoßen (tödten), Cig., Por.; — untergraben ( fig.), Cig.; — p. kup, einen Kauf rückgängig machen, Cig.; — null u. nichtig machen: p. postave, Cig.; — vereiteln: p. komu upanje, namero, Cig.; p. komu srce, jemanden muthlos machen, Cig.; — p. se, niederstürzen, einstürzen: zid, most se je podrl; hrast se je podrl; — pogajanje se je podrlo, die Unterhandlungen wurden abgebrochen, Cig.; — 2) zerreißen: podrena obleka, Dol.- Mik.
  98. podrẹvíti, -ím, vb. pf. ein wenig jagen o. antreiben: p. konje, Z.
  99. podrẹ̀z, -rẹ́za, m. der Schnitt von unten, Mur.
  100. podrẹzȃłnik, m. das Werkeisen der Hufschmiede, Cig.

   24.701 24.801 24.901 25.001 25.101 25.201 25.301 25.401 25.501 25.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA