Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (2.501-2.600)

  1. rdečljàt, -áta, adj. = rdečkast, (rdekljat) Tolm.- Erj. (Torb.).
  2. rdę̑čnica, f. črnikasta, iznotraj rdeča smokva, malce večja od čivolice, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
  3. rdę̑čnik, m. neka ptica, C.
  4. rdečóba, f. die Röthe, das Roth, Cig., Jan.
  5. rdečǫ́ga, f. ein braunrothes Schwein, C.
  6. rdečúga, f. 1) ein braunrothes Schwein, Z.; — 2) eine Art rothbackige Zuckerbirne, C.
  7. rdečúh, m. neko jabolko, C.
  8. rdẹ̑jəc, -jca, m. rdečkast ptič: das Steinröthel (turdus saxatilis), Bolc- Erj. (Torb.).
  9. rdekljàt, -áta, adj., pogl. rdečljat.
  10. rdę́səlj, -slja, m. 1) der Knöterich (polygonum), C.; — 2) ajda gre v rdeselj, rekše, gre v cvet, Lašče- Erj. (Torb.); (govore: ardeselj); — prim. andreselj.
  11. rdę́sən, -sna, m. = rdeselj 1), der Knöterich (polygonum), M., C., Erj. (Torb.).
  12. rdẹ́ti, -ím, vb. impf. roth werden, sich röthen, Cig., Jan., Mik.; tudi: rdeti se, Mur., Cig.
  13. rdrę́səlj, -slja, m. = rdeselj, rdesen, C.
  14. rdrę́sən, -sna, m. = rdesen, M., C., Erj. (Torb.).
  15. rdrìč, -íča, m. = rdresen, Dol.
  16. reagēncije, f. pl. izkušala, die Reagentien ( chem.), Cig. (T.).
  17. reákcija, f. nasprotno, odbojno delovanje, die Reaction, Cig. (T.), nk.
  18. reālčən, -čna, adj. Realschul-, nk.
  19. reāləc, -lca, m. der Realschüler, Jan., nk.
  20. reālən, -lna, adj. stvaren, Real-, Cig. (T.); — realna šola, die Realschule, Cig., Jan., nk.
  21. realı̑st, m. prijatelj realizma, der Realist.
  22. realīzəm, -zma, m. nagnjenost, ravnati se bolj po istinitih, stvarnih razmerah nego po idejah, der Realismus.
  23. reālka, f. die Realschule, Jan., nk.
  24. rę̑b, m. = jereb, C.
  25. rəbȃd, f., ZgD., ( m., Levst. [Rok.]); pogl. rubad.
  26. rę̑bast, adj. mit kurzem Schwanz: rebasta kokoš, Z.
  27. rę́bati, -bam, -bljem, vb. impf. = glodati (kost, drevo), Cig., Notr.; — ( pren.) = kritikovati: r. kako slovstveno delo, Glas.
  28. rę̑bəc, -bca, m. ovčji r., neka vinska trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  29. rę́bəlj, -blja, (-bəljna), m. die Franse, Jan.
  30. rebę̑n, adj. = puhel, schwammig: rebena repa, Notr., jvzhŠt.
  31. rebę̑ncati, -am, vb. impf. nagen, Z.
  32. rebeníka, f. der Schlotterapfel, der Klapperapfel, Z.
  33. rę́bər, -bri, f. der Abhang eines Hügels oder Berges; na strmi rebri, Jurč.; tudi: rę̑bər, Valj. (Rad), Cv.; k rebri, bergauf, Jan., Levst. (Rok.); — prim. vreber, navkreber.
  34. rebíca, f. = jerebica, C.
  35. rebı̑čje, n. = jerebičje, Jan. (H.).
  36. rebíka, f. = jerebika, Cig., Jan., C.; (rbika, Josch).
  37. rəbína, f. = rbina, Cig.
  38. rebōla, f. = rebula, Vrtov. (Vin.).
  39. rebráče, f. pl. die Jalousien, C., Št.
  40. rę́brast, adj. 1) mit großen Rippen versehen, Mur.; — 2) gerippt, Mur., Cig., Let.; rebrasto delo, gerippte Arbeit, Cig.
  41. rebráš, m. rebraši, die Rippenquallen, Erj. (Ž.).
  42. rebràt, -áta, adj. 1) mit großen Rippen versehen, Cig.; — 2) rippig, gerippt, Mur., Jan.
  43. rébrce, n. dem. rebro; 1) das Rippchen; — rę́brca, auf dem Rost gebratene Rippenstückchen (cotelletes); — rebrca, die Blattrippen, C.; — 2) kozja rebrca, der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Poh.- C.
  44. rę́brčast, adj. gerippt, Cig.; rebrčasto delo, Cig.
  45. rebríka, f. = meprika, dobrika, vzhŠt.- C.
  46. rebrína, f. der Bergabhang: zelene rebrine, LjZv.
  47. rebrı̑nəc, -nca, m. der gemeine Pastinak (pastinaca sativa), Srpenica- Erj. (Torb.).
  48. rebríti, -ím, vb. impf. 1) rippen, V.-Cig.; — 2) r. se, beim Gehen auf eine Seite sich neigen, Notr.- Z.; sich krümmen: železnica se rebri, C.; — 3) r. se, sich in die Brust werfen, Dol.; jezno se je rebrila in ustila, LjZv.; peklenščak se je srdito rebril in branil, LjZv.; s to svojo nemščino so se rebrili in šopirili, LjZv.
  49. rebrjàn, -ána, m. der Bewohner eines Bergabhanges, C.
  50. rebrjȃnec, -nca, m. = rebrjan, C.
  51. rę̑brje, n. der Rippentheil, Cig.
  52. 1. rę́brn, -brna, adj. Rippen-; da bi te rebrna! dass dich der Tod hole! Notr.- Z.
  53. 2. rę́brn, -brna, adj. steil: tod je zelo rebrno, Levst. (Rok.); — prim. reber.
  54. 1. rebrnàt, -áta, adj. große Rippen habend, Cig.
  55. 2. rebrnàt, -áta, adj. stark abschüssig: rebrnata zemlja, Svet. (Rok.).
  56. 1. rebrníca, f. 1) das Gerippe, Jarn.- M.; das Todtengerippe, Cig.; — der Tod (als Person): r. te bo pokosila, Mik.; — das Rippenstück, Z.; — 2) rebrnice = rebraši, die Rippenquallen, C., Z.; — 3) pl. rebrnice = garice, die Wagenleitern, vzhŠt.- C.; — eine besondere Vorrichtung am Bauernwagen an Stelle der Wagenleitern, Rib., BlKr.- M.
  57. 2. rebrníca, f. ein am Abhange gelegener Wald, Mik.; naši so se v rebrnicah nad Razdrtim ustavili, Vod. (Izb. sp.); — die Bergwiese, C.
  58. rę̑brnik, m. 1) das Gerippe, das Skelet, Mur.; — 2) = vozič z dvema kolesoma, na katerem se drva na vlak vozijo, BlKr.; — 3) pl. rebrniki = rebrnice 2): rebrniki se devajo na voz, kadar se gnoj vozi, BlKr.; — 4) neko jabolko: gerippter Täubling, C.
  59. 1. rebrnína, f. das Rippenfleisch, Cig.
  60. 2. rebrnína, f. abschüssig gelegenes Feld: Leži leži tam dolga njiva, Aj dolga njiva, rebrnina, Npes.-K.
  61. rę̑brnje, f. pl. = voz, v katerem gnoj vozijo ( prim. rebrnik 3)), BlKr.
  62. rébrọ, n. 1) die Rippe; rę́bra, die Rippen; — die Zeile am Getreide: ječmen v šest reber, sechszeilige Gerste, Z.; — 2) = reber, der Abhang eines Berges, V.-Cig., C., Jes.; tudi pl. rebra, Cig. (T.).
  63. rebrovı̑t, adj. gerippt, Cig.
  64. rebrǫ̑vje, n. das Gerippe, Jarn., Mur., Cig., ogr.- C., Cv.; — die Rippengegend, Jan.
  65. rebrščák, m. die Wintereiche, die Traubeneiche (quercus sessiliflora), C.
  66. rę́brščica, f. neko jabolko, C.; prim. rebrnik 4).
  67. rebúla, f. neka vinska trta in nje sad, grozdje in vino, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. it. ribolla, furl. ribuele.
  68. rebúlica, f. dem. rebula, Jan. (H.), Npes.
  69. rēbus, m. das Bildräthsel, das Rebus.
  70. rę́ca, f. = raca, Mur., Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
  71. recák, m. = racak, racman, Mur., Danj.- Mik.
  72. récəlj, -clja, m. 1) der Löffelstiel, Cig., Lašče- Levst. (M.), Laško ( Št.); — 2) die Sensenhandhabe für die linke Hand, Cig.; — 3) der Fruchtstiel, der Obststiel, Mur., Cig., Jan., C.; črešnja na dolgem peclju ali reclju visi, Hip. (Orb.); — der Blattstiel, Cig., Jan.; — der Stengel, Mik.; limbarjevi reclji, Ravn.; — der Krautstengel, C.; — tudi: rę́cəlj, Met., Valj. (Rad).
  73. récəljčək, -čka, m. dem. recelj; das Stielchen, M., Vrtov. (Vin.).
  74. récən, -cna, adj. ausdrücklich, Dol.- Cig.; — deutlich, verständlich, Št.- Z., Levst. (Zb. sp.); — recno govoriti, verständlich reden, Z.
  75. recenzēnt, m. presojevavec, kritik, der Recensent.
  76. recēnzija, f. presodba, kritika, die Recension, Cig. (T.), nk.
  77. recepīs, m. poštna prejemnica, das Recepisse.
  78. recēpt, m. zdravniški zapis, das Recept.
  79. recílọ, n. die Phrase, LjZv.
  80. recitatīv, m. der Sprechgesang, das Recitativ.
  81. recitatīvən, -vna, adj. recitativ, Cig. (T.).
  82. recitováti, -ȗjem, vb. impf. recitieren, Cig. (T.).
  83. recljȃnje, n. coll. drobna repa, drobno korenje (sami reclji), Hudojužna- Štrek. (Let.).
  84. recljàt, -áta, adj. gestielt, Jan. (H.).
  85. recljáti, -ȃm, vb. impf. bestielen ( bot.), Cig.
  86. rẹ̑č, -ı̑, f. die Sache, das Ding; — davščina v rečeh, die Naturalleistung, DZkr.; — die Angelegenheit; reči, die Angelegenheiten; mala, majhna r., die Kleinigkeit; — das Bauerngut, Janez, ki ima zdaj Jurinovo reč, Zv.; ima lepo reč, er hat einen schönen Besitz, C.
  87. rẹ̑čca, f. dem. reč; das Sächelchen, das Dingchen; die Kleinigkeit: za vsako reč(i)co je ogenj v strehi, Jap. (Prid.).
  88. 1. rẹ́čən, -čna, adj. Sachen-, sachlich, dinglich, Cig., Jan., nk.
  89. 2. rẹ́čən, -čna, adj. Fluss-, Jan., Cig. (T.), nk.
  90. rečénje, n. 1) der Ausspruch, Mur.; — 2) die Erlaubnis: brez rečenja čijega kaj dati, vzhŠt.- C.
  91. réči, réčem, vb. pf. 1) sagen; ne bodi grdo reči, mit Verlaub zu sagen, Str.; = ne bodi grdo rečeno, jvzhŠt.; pa ne bom rekel, doch ich will nicht sagen; recimo, sagen wir, nehmen wir an; — heißen (befehlen): rekel mi je vode prinesti; kdo ti je rekel to storiti? kako se temu reče? wie heißt dies? — rečeni, der genannte, der erwähnte; po rečenega strokovnjaka oceni, Navr. (Let.); — rekǫ́č, sagend: indem er (sie) sagte(n), mit folgenden Worten; zahvalil se jim je rekoč: —; to je rekoč, das ist, als wollte er sagen, Krelj; kratko rekoč, kurz gesagt, Krelj; tako rekoč, so zu sagen, gleichsam; — rekši, in der Meinung, Mik.; — rekše, das ist, nämlich, nk.; — 2) einen Schall von sich geben: kako je reklo v oblakih? Z.; "resk" je reklo, in hlače so bile raztrgane, jvzhŠt.
  92. 1. rẹ́čica, f. dem. reka, das Flüsschen.
  93. 2. rẹčíca, f. = rečca, Ravn.- Valj. (Rad).
  94. 3. rẹ́čica, f. = pečica, Notr.- Z., Tolm.- Erj. (Torb.); pogl. redčica.
  95. rečigla, f. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.).
  96. rẹčíšče, n. das Flussbett, Jan., nk.; vrbja se nahaja največ ob rečiščih, SlGosp.; ein verlassenes Flussbett, Cig. (T.).
  97. rę̑čjak, m. der Entenkoth, C.
  98. rẹ̑čje, n. das Flusssystem, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  99. rę̑čji, adj. = račji, Mur.
  100. rẹčljìv, -íva, adj. zungenfertig, ogr.- Mik., C.

   2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA