Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (25.001-25.100)

  1. poddrȗžničən, -čna, adj. die Filiale betreffend, C.
  2. poddrȗžnik, m. 1) der Gesellpriester, der Cooperator, der Kaplan, Meg., Cig.; der exponierte Priester an einer Filiale oder Localie, C., Burg. (Rok.); — 2) posestnik kake bajte, kakega kosa zemlje, der Häusler, Cig., Burg. (Rok.), Notr.; der Nebenbauer mit einem kleinen Grund, eine Art Hofstätter, Z.; — 3) der Inwohner, Ig (Dol.); — (piše se tudi: podružnik).
  3. poddrȗžniški, adj. = poddružničen, nk.
  4. poddrúžnost, f. die Unterordnung, Cig. (T.).
  5. podemokrátiti se, -ȃtim se, vb. pf. ein Demokrat oder demokratisch werden, Str., nk.
  6. podę̑ra, f. die Zerstörung, C.
  7. poderúh, m. der Zerstörer: sreče svoje p., Levst. (Zb. sp.).
  8. podesetę́riti, -ę̑rim, vb. pf. verzehnfachen, Cig.
  9. pọ́dfara, f. die Nebenpfarre, die Localie.
  10. podgȃnar, -rja, m. 1) der Rattenfänger, Cig.; — 2) eine Art Hunde (Rattler?), C.
  11. pọ̑dgavra, f. der kleine Silberreiher (ardea garzetta), Z., Frey. (F.).
  12. podgọ́rəc, -rca, m. der am Fuße des Berges Wohnende, der Anwohner eines Berges, Cig., Mik., C., Navr. (Let.).
  13. podgórẹł, -ẹ́la, adj. 1) von der Sonne gebräunt, prim. podgoret; — 2) če je nebo zvečer močno rdeče, pravijo: nebo je podgorelo, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  14. podgorẹ̑łčək, -čka, m. dem. podgorelec; das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Z.
  15. podgorẹ̑łəc, -łca, m. neki ptič, Mur., Danj. (Posv. p.); = podgorelček, Z.
  16. podgorẹ̑lica, f. der Zunder, Mur., Cig.
  17. podgorẹ̑t, adj., nam. podgorel, gebräunt, von der Sonne verbrannt: p. lešnik, Bolc- Erj. (Torb.); podgoreto silje, C.
  18. podgorída, f. die Stadtschwalbe (hirundo urbica), Bolc- Erj. (Torb.).
  19. podgọ̑rje, n. der Fuß eines Berges, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  20. podgọ́rka, f. die Anwohnerin eines Berges, Cig.
  21. podgọ̑rnica, f. neka hruška, Ponikve (Tolm.)- Erj. (Torb.).
  22. podgọ̑rnik, m. = podgorec, Cig., Valj. (Rad).
  23. podgovȃrjati, -am, vb. impf. p. komu, jemandem einsagen, Cig.
  24. podgrábiti, -grȃbim, vb. pf. unterharken, unterrechen, Cig.
  25. podgrȃdən, -dna, adj. unter dem Schloss befindlich, Cig.
  26. podgrȃdje, n. die Unterburg, Cig., Jan.; der Burgflecken, Cig.
  27. podgrédən, -dna, adj. podgrę̑dni kamen, der Balkenstein, Cig.
  28. podgrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. = pogreti, aufwärmen, Cig., Vrt.
  29. podgrinják, m. der Schürhaken, C.
  30. podgrinjálọ, n. 1) = podgrinjak, Guts.; — 2) der Fußteppich, DZ.; — 3) die Schabracke; sedlo in podgrinjalo, Jurč.
  31. podgrínjati, -am, vb. impf. ad podgrniti; 1) darunter breiten, Cig., Jan.; — 2) schüren, C.
  32. podgrísti, -grízem, vb. pf. unten be-, abbeißen, unterbeißen, Z.
  33. podgrı̑vka, f. die Uferschwalbe (hirundo riparia), Cig., Erj. (Z.).
  34. podgȓlək, -grləka, m. = podgrlina, C.
  35. podgŕlənci, m. pl. die Brustkette beim Pferdegeschirr, vzhŠt.
  36. podgrlica, f. der Brustriemen des Pferdes, Alas.
  37. podgrlína, f. die Wamme, C.
  38. podgȓlje, n. = podgrlina, Jan., Cig. (T.).
  39. podgŕniti, -nem, vb. pf. darunter breiten, Cig., Jan.; ruho si podgrni, predno ležeš, Lašče- Levst. (Rok.).
  40. podgrǫ̑dje, n. der Vorderbrustring ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  41. podgròm, -óma, m. die Gicht, das Podagra, Cig.; — prim. bav. podagram, C.
  42. podgrómast, adj. podagrisch, Cig., Dol.
  43. podgrǫ̑məc, -mca, m. der Podagrist, Cig.
  44. podhrȃstnica, f. neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  45. podhrı̑bski, adj. unter dem Berge gelegen: p. kosovi močvirski, die Ränder des Moores, Levst. (Močv.).
  46. podı̑r, m. der Verfall ( z. B. eines Hauses), Cig., Jan.; — der Sturz, der Fall, C., SlN.
  47. podiráča, f. der Mauerbrecher, Dict.- Mik.
  48. podiráłən, -łna, adj. zum Niederreißen dienend: podirȃłnọ kladvo, der Brechhammer, Cig.
  49. podı̑ranje, n. das Niederreißen; — das Einbrechen der Bienenstöcke: čebele se kupujejo ali za podiranje ali za pleme, Levst. (Beč.).
  50. podı̑rati, -am, vb. impf. ad podreti; stürzen machen, niederreißen; zid, hišo p.; vihar drevje podira; čebele p. = čebele moriti, da se more med izpodrezovati, Levst. (Beč.), Navr. (Spom.); — p. se. einstürzen; hiša, most se podira; — p. prijateljstvo, die Freundschaft untergraben, Cig., Jan.; p. oporoko, ein Testament umzustoßen suchen, Cig.; — widersprechen, Cig., Jan.; sam svoje besede podira, er widerspricht sich selbst, Cig.; eno drugo podira, eins hebt das andere auf, Cig.; — p. komu srce, jemanden entherzigen, Cig.; — p. se, = rigati se: podira se mi, es stößt mir auf, Polj.
  51. podı̑ravəc, -vca, m. der Niederreißer, der Zerstörer.
  52. podı̑ravka, f. 1) die Zerstörerin, Cig.; — 2) naprava v ptičjo lov: das Springhäusel, Kras- Erj. (Torb.).
  53. podirjástiti, -ȃstim, vb. pf. niederrennen: p. koga, Cig., Jan.
  54. podírjati, -am, vb. pf. ein wenig rennen; — podirjam, ich werde rennen, schnell reiten o. fahren.
  55. podjármən, -mna, adj. fürs Joch geeignet, Joch-: p. osel, C.
  56. podjarmı̑telj, m. der Unterjocher, SlN.
  57. podjármiti, -im, vb. pf. bejochen, unterjochen, Cig., Jan., nk.
  58. podjarmı̑vəc, -vca, m. der Unterjocher: p. vsega sveta, C.
  59. podjármljati, -am, vb. impf. ad podjarmiti, nk.
  60. podjármljenje, n. die Unterjochung, Cig., nk.
  61. podjármov, adj. = podjarmen, fürs Joch geeignet, am Joche ziehend, Joch-: podjarmov vol, Mur., C.; podjarmova oslica, Trub., Dalm.; podjarmova mutasta živina je govorila, Jap. (Sv. p.).
  62. pòdkancelár, -rja, m. der Unterkanzler, Jan.
  63. pòdključár, -rja, m. der Unterkämmerer, Cig.
  64. pòdkǫ̑mornik, m. der Unterkämmerer, Jan. (H.).
  65. podkọ̑včar, -rja, m. der Hufeisennagel, Polj.
  66. podkrádanje, n. der Unterschleif, DZ.
  67. podkrádati, -am, vb. impf. ad podkrasti; veruntreuen, Mur.
  68. podkrádniti se, -krȃdnem se, vb. pf. sich einschleichen, C.
  69. podkrȃjəc, -jca, m. der Unterrand der Muscheln, h. t.- Cig. (T.).
  70. pòdkrálj, m. der Vicekönig, nk.
  71. podkrásti, -krádem, vb. pf. 1) veruntreuen, Mur.; — 2) p. se, sich einschleichen, Cig., Jan.; zmota se je podkradla v pismo, SlN.; p. se h komu, jemanden beschleichen, Cig.
  72. podkrẹ̑pa, f. die Stärkung, die Stütze, die Hilfe, C., Z., Nov.; die Hilfe (bei der Reproduction der Vorstellungen), Cig. (T.).
  73. podkrẹpčáti, -ȃm, vb. pf. = pokrepčati (z jedjo), Cig.
  74. podkrepelíti, -ím, vb. pf. p. koga, jemandem einen Prügel unter die Füße werfen, Cig., Št.- C., BlKr.- M.
  75. podkrẹpíłən, -łna, adj. Verstärkungs-: podkrepı̑łni obroč, DZ.
  76. podkrẹpíti, -ím, vb. pf. unterstützen: steber p. od vseh strani, Zv.; — verstärken, bestärken, Cig. (T.), DZ.; z razlogi p., begründen, Cig. (T.), nk.; s pečatom p., mit dem Siegel bestätigen, besiegeln, C., DZ.
  77. podkrẹ́pljati, -am, vb. impf. ad podkrepiti, Jan. (H.).
  78. podkrẹpljénje, n. die Bestärkung, DZ.
  79. podkrẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podkrepiti: bestärken; p. kako misel a. mnenje, Navr. (Let.).
  80. podkrı̑lje, n. 1) coll. die Unterflügel, Cig. (T.); — 2) die Fußgegend eines Berges: p. velikanskih gor, Zv.; Spominam se raja v podkrilju planin, Levst. (Zb. sp.).
  81. podkrivíti, -ím, vb. pf. unterkrümmen, Cig.
  82. podkrížanje, n. die Setzung des Kreuzzeichens unter ein Document; — das Kreuzzeichen selbst, Cig.
  83. podkrížati, -am, vb. pf. p. kaj, p. se na kaj, unter eine Schrift das Kreuzzeichen statt der Unterschrift setzen.
  84. podkriževáti, -ȗjem, vb. impf. ad podkrižati.
  85. pòdkrmár, -rja, m. der Untersteuermann, DZ.
  86. podkŕmən, -mna, adj. Mast-: podkȓmna svinja, ogr.- C.
  87. podkŕmiti, -im, vb. pf. mästen, Mur., C., Danj. (Posv. p.).
  88. podkrmljevȃnje, n. die Mästung, Cig.
  89. podkrmljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podkrmiti, Cig.
  90. podkrǫ́čiti, -im, vb. pf. unterbiegen, vzhŠt.- C.
  91. podkrǫ̑vnica, f. die Dachstube, Bes.
  92. podkȓpa, f. die Interpolation, h. t.- Cig. (T.).
  93. podkŕpati, -pam, -pljem, vb. pf. interpolieren, h. t.- Cig. (T.).
  94. podkȓpnik, m. der Interpolator, Navr. (Kop. sp.).
  95. podkȗra, f. die Unterheizung, C.
  96. podkúriti, -im, vb. pf. unterheizen, unterzünden, unterfeuern; p. ogenj, ein Feuer anzünden; — anschüren: p. sovraštvo, srd; — p. komu, jemandem die Hölle heiß machen, Cig.; — p. koga, jemanden aufhetzen, anstiften, Cig., Jan., LjZv.
  97. podkúrjati, -am, vb. impf. ad podkuriti, Cig., Jan., SlN.- C.
  98. podkurjȃva, f. das Unterheizen, C.; treske za podkurjavo, Vrt.; nabrati hoste za podkurjavo, Zv.; — das Unterheizmaterial, C.
  99. podkurjávati, -am, vb. impf. = podkurjevati, C.
  100. podkurjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podkuriti.

   24.501 24.601 24.701 24.801 24.901 25.001 25.101 25.201 25.301 25.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA