r (24.901-25.000)

24901. pocurljáti, -ȃm, vb. pf. = pocureti.
24902. pocvŕčati, -ím, vb. pf. ein wenig kreischen; ein wenig prasseln, Cig.
24903. pocvȓčkati, -am, vb. pf. versengen: mraz je listje pocvrčkal, (počvrčkati) vzhŠt.; — prim. 2. cvrkati.
24904. pocvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. 1) abrösten, in Fett abbacken; — 2) durch Rösten, Backen verbrauchen, verkreischen: dokaj masla p.; — 3) ein wenig in Fett rösten oder backen, Cig.; — 4) p. jo, enteilen: pocvrl sem jo proti veži, Jurč.
24905. pocvŕkati, -cvȓkam, vb. pf. ansengen, C.
24906. pocvŕkniti, -cvȓknem, vb. pf. 1) absengen, Jan. (H.); — 2) p. se, sich infolge des Versengens krümmen, (počv-) C.
24907. počarodẹ́jiti, -dẹ̑jim, vb. pf. p. se, ein Zauberer, eine Zauberin (Hexe) werden, Bes., SlN.
24908. počemę́riti se, -ę̑rim se, vb. pf. mürrisch werden, Jurč.
24909. počerȃnka, f. neka goba (menda: agaricus campestris), St. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.).
24910. počešę̑rka, f. zadnji obrok jedi kakršnega koli pridelka; n. pr. "denes je krompirjeva počešerka", veli gospodinja, kadar pristavlja zadnji krompir, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
24911. početvę́riti, -ę̑rim, vb. pf. vervierfachen, Cig.
24912. počrčkáti, -ȃm, vb. pf. 1) bekritzeln, beklecksen; — 2) verkritzeln, verklecksen: p. dokaj tinte.
24913. počrẹ́dən, -dna, adj. Wechsel-: počrẹ̑dno gospodarstvo, die Wechselwirtschaft, Cig.; — prim. čreda 2).
24914. počrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. pf. ausschöpfen, Cig., Jan.; — aufsaufen, Cig.
24915. počrẹ̑vəc, -vca, m. der Hühnerdarm (stellaria media), veliki p., das Gauchheil (anagallis), kravji p., der Feldehrenpreis (veronica agrestis), C.
24916. počrẹvína, f. das Darmfett, C., vzhŠt.
24917. počrẹ̑z, adv. 1) querüber; p. dejati kaj; rebri počrez iti, Jurč.; — 2) im Durchschnitt; — 3) p. praviti, oberflächlich erzählen, Cig.; — (počrę̑z?) na zapadu: počę̑z.
24918. počrẹ̑zək, -zka, m. das Pauschale, (počezek), Jan., Nov.
24919. počrẹ́zən, -zna, adj. 1) quer, Jan.; — 2) durchschnittlich, Nov.; Durchschnitts-: počrẹ̑zna cena, der Durchschnittspreis, Jan.; počrezni denar, das Pauschalgeld, Jan.; — 3) oberflächlich, M.; — summarisch, Jan.
24920. počrẹ̑znica, f. 1) vrv, ki se dene počrez pod breme, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) dolga žaga za dva človeka, (počeznica) Tolm.
24921. počrẹznína, f. das Pauschale, (počez-) Jan.
24922. počrgotáriti, -ȃrim, vb. pf. hinkritzeln: p. komu kaj, Let.
24923. počŕkati, -čȓkam, vb. pf. bekritzeln, Z., Let.
24924. póčrn, adj. schwärzlich, Guts.
24925. počrnẹ́ti, -ím, vb. pf. schwarz werden.
24926. počŕniti, -im, vb. pf. 1) schwarz machen, schwärzen; s sajami p., Cig.; — 2) verschwärzen: p. koga pri kom.
24927. počrpáti, -pȃm, vb. pf. = počrepati, Cig.
24928. počŕtati, -čȓtam, vb. pf. mit Strichen bezeichnen: p. ves papir, Cig.
24929. počrtljáti, -ȃm, vb. pf. bestricheln, Cig.
24930. počvetę́riti, -ę̑rim, vb. pf. = početveriti, Z.
24931. počvrstíti, -ím, vb. pf. erquicken, anfrischen, Cig.
24932. počvrščénje, n. die Stärkung, C.
24933. pòdadmirāl, m. der Viceadmiral, Cig., Jan.
24934. 1. pōdagra, f. protin, das Podagra, Jan.
24935. 2. podȃgra, f. = les z vejevjem za lonico, za drva itd. (beseda izprevržena iz: podvora), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
24936. pōdagrast, adj. podagrisch, Cig.
24937. 1. podár, -rja, m. der Feld- oder Weingartenhüter, C., Levst. (Nauk).
24938. 2. podȃr, m. = podarek, Mur.
24939. podȃrati, -am, vb. impf. ad podorati; unterackern, Habd.- Mik.; gnoj p., einen mit Dünger bestreuten Acker pflügen, jvzhŠt.
24940. podȃrək, -rka, m. das Geschenk, die Spende, Cig., Jan., DZ.
24941. podarílọ, n. = podarek, Cig., Jan.
24942. podarı̑təv, -tve, f. die Schenkung, Jan., Nov., nk.
24943. podaríti, -ím, vb. pf. schenken; p. komu kaj; tudi: p. koga s čim: jaz podarim starejšino z malim darom, naj ga podari Bog z večim! vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
24944. podarı̑vəc, -vca, m. der Geschenkgeber, Cig., Jan.
24945. 1. podȃrjati, -am, vb. impf. = podarati, Jan.
24946. 2. podárjati, -am, vb. impf. ad podariti = podarjevati, nk.
24947. podarjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podariti; schenken, Jan., nk.
24948. podarník, m. der Spender, C.
24949. podarováti, -ȗjem, I. vb. pf. = obdarovati, begaben, beschenken: vsi so z umom podarovani, Jap. (Prid.); car soldate pohvali in jih podaruje, Vod. (Izb. sp.); — II. vb. impf., Mik.; pogl. podarjevati.
24950. podbȃrvati, -am, vb. pf. grundieren, Jan.
24951. podbę́rati, -bę̑ram, vb. impf. = podbirati, Mur.
24952. podbę̑rək, -rka, m. podberki = pri podbiranju nabrano grozdje, C.; — prim. podbirati.
24953. podberı̑n, m. = podberina, C., Z.
24954. podberína, f. der Vorlesewein, C., Z.
24955. podberúh, m. = podberin, C.
24956. podbı̑r, m. = podberina, C.
24957. podbiráč, m. delavec, kateri podbira v vinogradu, M.
24958. podbı̑ranəc, -nca, m. = podberina, Cig.
24959. podbíranje, n. die Vorlese, Št.
24960. podbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad podbrati; pri kapusu ali pesi staro lepenje (perje) sproti obirati, Z., Soška dol.- Erj. (Torb.); — gnilo, plesnivo grozdje pred trgatvijo obirati, eine Vorlese vornehmen, Z., C., BlKr., Št.
24961. podbı̑rək, -rka, m. = podberina, Cig., C.
24962. podbirína, f. = podberina, vzhŠt.
24963. podbístriti, -bı̑strim, vb. pf. p. konja, dem Pferde die Sporen geben, Št.- Z., Npes.- Pjk.
24964. podbistrováti, -ȗjem, vb. impf. ad podbistriti; anspornen, Z., Zora.
24965. podbrȃdək, -dka, m. 1) der fleischige, herabhängende Theil unter dem Kinn, das Unterkinn (der Koder); — das Kinn, Mur., Valj. (Rad); — 2) die Wamme des Rindes, C.; — 3) das Bartläppchen des Hahnes: petelinovi podbradki, Cig., Jan., C.
24966. podbrȃdica, f. der Halsbart, Cig.
24967. podbrȃdnica, f. 1) die Kinnkette, Cig.; — 2) das Tuch, das man Kindern beim Essen unter das Kinn bindet, das Geiferläppchen, Cig.
24968. podbrȃdnik, m. die Kinnkette, Jan.; — der Kehlriemen der Pferde, Cig.
24969. podbrȃdnja, f. die Halswamme des Rindes, vzhŠt.- C.
24970. podbrȃdnjak, m. 1) das Unterkinn, Mur., C.; — 2) die Halswamme des Rindes, C.; — 3) der untere Balken des Ochsenjoches, jvzhŠt.
24971. podbránati, -am, vb. pf. untereggen, Cig.
24972. podbráti, -bérem, vb. pf. slabo perje zelja a. pese, slabo grozdje pred trgatvijo obrati, unterklauben, C., Št.
24973. podbrazdáč, m. der Untergrundpflug, Nov.- C.
24974. podbrazdína, f. die Erdschichte unter der Furche, Cig., C.
24975. podbrȃzdje, n. = podbrazdina, Nov.- C.
24976. podbȓdje, n. der Fuß eines Berges, Cig.
24977. podbrę̑cati, -am, vb. pf. aufschürzen, Z.; p. si obleko z motvozom, Bes.
24978. podbrecováti, -ȗjem, vb. impf. ad podbrecati, Z.
24979. podbrę̑ncati, -am, vb. pf. = podbrecati, Z.
24980. podbrę̑nčək, -čka, m. der Gürtel, C., Z.
24981. podbrẹ̑žina, f. eine vom Wasser unterwühlte Uferstelle, ob Ložnici ( Št.)- LjZv.
24982. podbrijáč, m. der Barbier, Mur.
24983. podbríjati, -am, vb. impf. = podbrivati, Mur.
24984. podbríti, -brı̑jem, vb. pf. den Bart rasieren; p. se, sich den Bart rasieren; — p. koga, betrügen, C.
24985. podbrívati, -am, vb. impf. ad podbriti; rasieren; p. se, sich den Bart rasieren.
24986. podbrúsiti, -im, vb. pf. unterschleifen, Cig.
24987. podbrúšati, -am, vb. impf. ad podbrusiti, Cig.
24988. podčrẹvovína, f. der Darmsack, C.
24989. podčȓnka, f. neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
24990. podčŕtati, -čȓtam, vb. pf. unterstreichen, Jan., nk.
24991. podčrtováti, -ȗjem, vb. impf. ad podčrtati, Jan., nk.
24992. poddrȗštvọ, n. 1) ein kleiner Besitz, die Hofstatt, Cig., Blc.-C.; kakega poddružnika posestvo, (bajta, majhen kos zemlje), Notr.; — 2) die Inwohnerschaft, Ig (Dol.).
24993. poddruštvováti, -ȗjem, vb. impf. als Inwohner leben, Ig (Dol.).
24994. poddrúžən, -žna, adj. subalternierend, Cig. (T.); poddrȗžna občina, die Untergemeinde, Levst. (Cest.); — Filial-, Cig., Jan.; p. zavod, eine Zweiganstalt, DZ.; poddružna blaznica, die Irrenhausfiliale, Levst. (Pril.); Neben-, Cig.; poddružna žila, der Nebengang ( min.), Cig. (T.); — poddružni dednik, der Nacherbe, V.-Cig.; — (piše se tudi: podružen).
24995. poddrȗženəc, -nca, m. der Subalterne, Jan.
24996. poddruževáti, -ȗjem, vb. impf. unterordnen, Jan.
24997. poddružı̑təv, -tve, f. die Unterordnung, Jan.
24998. poddrúžiti, -drȗžim, vb. pf. unterordnen, Jan., Cig. (T.).
24999. poddrȗžnica, f. die Filialkirche; — die Filiale eines Vereines, einer Anstalt, Cig., C., nk.; — (piše se nav.: podružnica).
25000. poddrȗžničar, -rja, m. der zu einer Filiale Gehörige, SlN.

   24.401 24.501 24.601 24.701 24.801 24.901 25.001 25.101 25.201 25.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani