Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (24.101-24.200)

  1. pastiríca, * f. 1) die Hirtin; — 2) die Bachstelze; bela p. (motacilla alba), Erj. (Z.); = božja p., Kras- Erj. (Torb.); rumena p. (motacilla flava), Erj. (Z.).
  2. pastiričeváti, -ȗjem, vb. impf. = pastiričiti, Jan.
  3. pastiríčica, f. dem. pastirica.
  4. pastiríčiti, -ı̑čim, vb. impf. Hirtin sein, Cig., Jan., Ravn.
  5. pastirı̑čka, f. die Bachstelze, Jan., C., Levst. (Nauk).
  6. pastirína, f. = pastirica 2), die Bachstelze, (pastrina) Polj.
  7. pastiríniti, -ı̑nim, vb. impf. = pastiričiti, Polj.
  8. pastirı̑nka, f. die Bachstelze, Mur., C., Mik., jvzhŠt.- SlN.
  9. pastíriti, -ı̑rim, vb. impf. Hirte sein, Cig., Jan.
  10. pastírjenje, n. das Hirtenleben, Cig.
  11. pastirjevȃnje, n. das Hirtenleben; — (dušno) p., die Seelsorge, Let.
  12. pastirjeváti, -ȗjem, vb. impf. ein Hirte sein, nk.; — Seelenhirte sein, C.; (tudi: pastirováti), nk.
  13. pastírka, f. = pastirica, die Hirtin, Cig., Valj. (Rad).
  14. pastírkinja, f. = pastirica, Cig.
  15. pastirováti, -ȗjem, vb. impf., pogl. pastirjevati.
  16. pastírski, adj. Hirten-; pastirska palica, der Hirtenstab; pastirska pesem, das Schäfergedicht, die Idylle, Cig., Jan., Cig. (T.); p. igra, das Schäferspiel, Cig., Jan., Cig. (T.); pastirski narod, das Nomadenvolk, Cig.; — pastirsko bogoslovje, die Pastoraltheologie, Cig., Jan.
  17. pastı̑rstvọ, n. 1) das Hirtenamt, Z.; — dušno p., die Seelforge, Cig., Jan., nk.; duhovno p., die Pastoraltheologie, Jan. (H.); — 2) die Schäferwelt, Cig.
  18. pāstor, -rja, m. protestantski župnik, der Pastor.
  19. pástorče, -eta, n. dem. pastorek; das Stiefkindlein, Jan.
  20. pástorək, -rka, m. der Stiefsohn, Mur., Cig., Jan., Mik.
  21. pástorka, f. 1) die Stieftochter, Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) die grüne Nieswurz (helleborus viridis), na Dragonji v Istri- Erj. (Torb.).
  22. pástorkinja, f. die Stieftochter, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  23. pāstorski, adj. Pastoren-, Cig.
  24. pāstorstvọ, n. das Amt eines Pastors, das Pastorat, Cig., Jan.
  25. pàstožę́rji, m. pl. die Folgepunkte (bei künstlichen Magneten), h. t.- Cig. (T.).
  26. pastrína, f., Polj., pogl. pastirina.
  27. pāstrnak, m. 1) der Pastinakfisch, Cig.; — 2) die Pastinake (pastinaca), Cig.
  28. pašerka, f. tudi: pašerek, m., Guts., pogl. pažrka.
  29. pȃšnikar, -rja, m. der Weideberechtigte, Cig.
  30. paštę̑tar, -rja, m. der Pastetenbäcker, Cig., Jan.
  31. paštę̑tarica, f. die Pastetenbäckerin, Cig.
  32. pátər, -tra, m. der Mönchspriester.
  33. paternǫ́štər, -tra, m. der Rosenkranz.
  34. patŕcəlj, -clja, m. ein kleiner Holzprügel, C.
  35. patr̀č, -tŕča, m. ein Stück Holz, der Prügel, vzhŠt.- C.; der Reitel (Packreitel): s patrčem kaj povezati, C.
  36. patȓčək, -čka, m. 1) = patrcelj, vzhŠt.- C., Zora; — 2) der Zwerg, Ščav.- C.
  37. patriārh, m. očak, der Patriarch.
  38. patriarhālən, -lna, adj. Patriarchal-, patriarchalisch, Cig., Jan., nk.
  39. patriarhı̑ja, f. das Patriarchat, Cig.
  40. patriarhı̑jski, adj. das Patriarchat betreffend, Cig.
  41. patriarhovína, f. das Patriarchat, Kres.
  42. patriārhovstvọ, n. das Patriarchat, Cig.
  43. patrīca, f. der Abdruckstempel, die Patrice, Cig.
  44. patrīcij, m. plemenitaš, pos. starorimski, der Patricier.
  45. patrīcijski, adj. patricisch.
  46. patrimoniālən, -lna, adj. k dedni grajščini spadajoč, Patrimonial-, Cig., Jan.
  47. patriōt, m. domoljub, rodoljub, der Patriot.
  48. patriotīzəm, -zma, m. domoljubje, rodoljubje, der Patriotismus.
  49. patriōtski, adj. domoljuben, rodoljuben, patriotisch, nk.
  50. patrístičən, -čna, adj. k patristiki spadajoč, patristisch, Cig.
  51. patrístika, f. tisti del bogoslovja, ki se peča s cerkvenimi očeti, die Patristik, Cig.
  52. pátrka, f. neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  53. patŕlj, m. der Prügel, Nov.- C.; (tudi hs.).
  54. patŕljək, -ljka, m. der Prügel, BlKr.- Let.; — = patuljček, BlKr.- Let.
  55. patrǫ̑la, f. obhodna ( pos. nočna) straža, die Patrouille.
  56. patrolováti, -ȗjem, vb. impf. patroullieren, Cig., Jan.
  57. patrǫ̑n, m. der Schutzherr einer Kirche, der Schutzheilige, der Patron.
  58. patrǫ̑na, f. 1) die Patronin, die Schutzheilige; — 2) = naboj, die Patrone.
  59. patronják, m. die Patrontasche, Cig., Jan.
  60. patrǫ̑nka, f. die Patronin, die Schutzfrau, Cig.
  61. patrǫ̑nstvọ, n. das Patronat, Cig., Jan., nk.
  62. pàtvǫ̑r, m. eine Afterbildung in einem Organismus, Cig. (T.).
  63. pàtvorína, f. das Nachgemachte, Cig. (T.).
  64. pàudȃr, m. der Rückschlag des Donners, h. t.- Cig. (T.).
  65. páuterki, m. pl. najslabše predivo, die Nachbreche beim Hanf, Podgorjane (Kor.)- Štrek. (LjZv.); — prim. potirki.
  66. pàvę́ra, f. der Aberglaube, C.
  67. pávrst, f. die Abart, Cig. (T.).
  68. pazdę̑r, m. 1) ein kleines, beim Brecheln abfallendes Stückchen des holzigen Theiles des Flachsstengels, die Age, Mur., Mik., nk.; ( nav. pezdir); — 2) kačji p., der Tausendfuß, die Schnurassel (iulus sp.), Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.).
  69. pazdę̑rje, n. coll. die holzigen Flachsabfälle, die Agen, die Flachsschäbe, Mur., nk.; ( nav. pezdirje).
  70. pazdę̑rnat, adj. voll Agen, Mur.; pazdernate konoplje, DZ.
  71. pȃžrka, f. = parkelj, C.; (pašerka, Guts.).
  72. pečár, -rja, m. 1) der Ofenbauer, der Ofensetzer, der Ofenhändler, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Bäcker, Alas., Dict.; — 3) tisti, ki peči kreše, der Steinhauer, Rez.- C.
  73. pečaríca, f. die Ofenhändlerin, Valj. (Rad).
  74. pečárka, f. neka goba: der Bratschwamm, Mur.
  75. pečárkica, f. dem. pečarka, Mur., Danj. (Posv. p.).
  76. pečárnica, f. die Ofenfabrik, Nov.- C.
  77. pečȃtar, -rja, m. 1) der Siegelstecher, Mur., Cig., C.; — 2) der Siegeler, Cig., C.
  78. pečȃtnikar, -rja, m. der Siegelbewahrer, V.-Cig.
  79. pečekȗrəc, -rca, m. der Ofenheizer, Levst. (M.).
  80. pečenjár, -rja, m. der Bratkoch, Cig.
  81. pečenjáriti, -ȃrim, vb. impf. Bratkoch sein, Fleisch braten, vzhŠt.- C.
  82. pečę̑nkar, -rja, m. der Bratkoch, Cig.; — der Bratenverkäufer, Bes.
  83. pečı̑nar, -rja, m. der Felsbewohner, Cig.
  84. pəčkár, -rja, m. der Kernbohrer (eine Art Rüsselkäfer), Cig.
  85. pəčkúr, -rja, m. der Kernsprössling, C.
  86. pečȗhar, -rja, m. der Ofensitzer, V.-Cig., Jan.
  87. pečȗrica, f. = pečurka, Blc.-C.
  88. pečȗrka, f. eine Art Pilz, Dol.- Mik.; der Brätling, Z.
  89. pehár, -rja, m. 1) der Becher, Mur., C., Habd.- Mik., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); iz zlatih peharjev piti, Jsvkr.; — 2) die stroherne Backschüssel für den Brotteig, der Backkorb; nav. péhar, pehárja (pehára); — 3) der Bienenstrohkorb, C.; — prim. stvn. behhar, pehhari, lat. bicarium, Mik. (Et.); prim. tudi srvn. peichar, Bienenkorb, Levst. (Rok.).
  90. pehárčək, -čka, m. dem. peharec; 1) ein kleines Brotkörbchen, Z., jvzhŠt.; — 2) eine Schwammgattung, Mur.
  91. pehárəc, -rca, m. dem. pehar; 1) ein kleiner Becher, Habd.; pila je iz njegovega peharca, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) ein kleiner Brotkorb, Valj. (Rad).
  92. peháriti, -ȃrim, vb. impf. betrügen, Jan.; drug druzega pehari, Jurč.
  93. pehárjenje, n. das Betrügen, Valj. (Rad).
  94. pehȃrnica, f. = pehar 2), die stroherne Brotschüssel, Gor.
  95. pehȃrnik, m. der Mundschenk, Habd., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  96. pę̑htra, f. pehtra-baba, ein mythisches weibliches Wesen, C., Gor.; p. otroke pobira, Zv.; — prim. nem. die Frau Berchta, Levst. ( LjZv. 1881. 346.); — prim. tudi perta.
  97. pę́htran, m. der Dragun-Beifuß, der Bertram (artemisia dragunculus), Medv. (Rok.), Kr.; — tudi: der Bertram (pyrethrum), Cig., Medv. (Rok.); — iz nem. Berchtram = Bertram.
  98. pę́htranov, adj. mit dem Bertramkraut (artemisia dragunculus) gewürzt, Kr.
  99. pekár, -rja, m. der Bäcker, Cig., Jan., C., Žnid., Levst. (Nauk).
  100. pekaríca, f. die Bäckerin, Cig., Jan., Levst. (Rok.).

   23.601 23.701 23.801 23.901 24.001 24.101 24.201 24.301 24.401 24.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA