Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (2.401-2.500)

  1. razznojíti se, -ím se, vb. pf. = razpotiti se, C.
  2. razzvenẹ́ti, -ím, vb. pf. verschallen, Jan. (H.).
  3. razžȃgati, -am, vb. pf. zersägen.
  4. razžȃla, f. = razžalitev, Mur., Jan., Rog.- Valj. (Rad).
  5. razžȃlba, f. = razžalitev, C., DZ., SlN.
  6. razžalı̑təv, -tve, f. die Beleidigung, die Kränkung.
  7. razžáliti, -im, vb. pf. beleidigen, kränken.
  8. razžalı̑vəc, -vca, m. der Beleidiger, Cig., Jan.
  9. razžalı̑vka, f. die Beleidigerin, Cig.
  10. razžáljenəc, -nca, m. der Beleidigte, nk.
  11. razžaljénje, n. die Beleidigung, die Kränkung; r. časti, die Ehrenbeleidigung.
  12. razžáljenka, f. die Beleidigte, nk.
  13. razžaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razžaliti.
  14. razžaljìv, -íva, adj. beleidigend, kränkend; razžaljive besede.
  15. razžaljívost, f. das Kränkende; r. tvojih besed; die Ehrenrührigkeit, Jan. (H.).
  16. razžalník, m. der Beleidiger, Mur., Cig.
  17. razžalostíti, -ím, vb. pf. traurig machen, betrüben; r. se, traurig werden; lice se mu razžalosti, Cv.
  18. razžaríti, -ím, vb. pf. ganz glühend machen, durchglühen, Cig.; razžarjen, glühend, Cig., Erj. (Min.); — ( fig.) Duha si iskro mi razžaril, Greg.; — r. se, erglühen, Jan. (H.).
  19. razžarjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razžariti, Zora.
  20. razžgáti, -žgèm, vb. pf. zerbrennen; — (z zlobnim srdom) je človeško srce razžgano, Krelj.
  21. razžígati, -am, vb. impf. ad razžgati, Trub.- Mik.
  22. razživíti, -ím, vb. pf. beleben, erquicken, kräftigen, Mur.- Cig., Mik.; jaz hočem vas razživiti, Guts. (Res.); — r. se, sich erholen, C.; lebhaft, frisch werden, Jurč.
  23. razžívljati, -am, vb. impf. ad razživiti, Mur.
  24. razžrẹ́bati, -am, vb. pf. verlosen, nk.
  25. razžrẹbováti, -ȗjem, vb. impf. ad razžrebati, DZ., nk.
  26. razžváliti, -žvȃlim, vb. pf. r. konja, dem Pferde das Gebiss aus dem Maule nehmen, C.
  27. razžvę́čiti, -im, vb. pf. zerkauen.
  28. razžveplíti, -ím, vb. pf. entschwefeln, Cig. (T.).
  29. razžvrkljáti, -ȃm, vb. pf. zersprudeln, Vod. (Izb. sp.).
  30. rážəlj, -žlja, m. = raženj 1), Mur.
  31. rážənj, -žnja, m. 1) der Bratspieß; kol, na katerem pečejo janjce, BlKr.; — 2) pl. ražnji, povprečne palice pri gnojnem košu, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  32. rážnjast, adj. bratspießförmig, Cig.
  33. rȃžnjəc, -žnjəca, (-žənjca), m. dem. raženj, Valj. (Rad).
  34. rážnjič, m. dem. raženj, Cig.
  35. rážnjičək, -čka, m. dem. ražnjič, Cig.
  36. rba, f. die grüne Nussschale, Mik.
  37. rbȃd, f. ein frieselartiger Ausschlag, Notr.- SlN.; pogl. rebad, rubad.
  38. rbȃdje, n. = pašnina, Notr.- Levst. ( LjZv.).
  39. rbíka, f., Josch, pogl. rebika.
  40. rbína, f. = rba, Mik.
  41. ŕčati, -ím, vb. impf. knurren, schnarren, murren, M., C., Mik.
  42. rčàv, -áva, adj. murrend, Hal.- C.
  43. rdèč, -ę́ča, adj. roth; rdeč kakor kuhan rak; rdeča kakor kri; rdeča = rdečica: rdeča me prejde, Ravn. (Abc.); rdeča in bleda jo izpremenjate, Burg.
  44. rdečák, m. neko jabolko, C.
  45. rdečebràd, -bráda, adj. rothbärtig, Cig.
  46. rdečebrȃdəc, -dca, m. der Rothbart, Jan.
  47. rdečebrádən, -dna, adj. rothbärtig, Cig.
  48. rdečebrȃdež, m. der Rothbart, Cig.
  49. rdečebrȃdnik, m. der Rothbart, Cig.
  50. rdę̑čəc, -čca, m. = droben, v kamenje se gnezdeč ptiček-pevec, menda: das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  51. rdečecvẹ́tən, -tna, adj. rothblühend, Cig.
  52. rdečeglàv, -gláva, adj. rothköpfig, Cig., Jan.
  53. rdečeglȃvəc, -vca, m. der Rothkopf, Cig., Jan.
  54. rdečeglȃvka, f. die Rothköpfige, Cig.
  55. rdečehlȃčar, -rja, m. neki spodaj rdeč ptiček, Podgorci ( Dol.).
  56. rdečehlȃčnik, m. ein Mann (Soldat) mit einer rothen Hose, SlN., Zora.
  57. rdę̑čək, -čka, m. der Röthling (neko jabolko), C.
  58. rdečekljùn, -kljúna, adj. rothgeschnäbelt, Cig., Jan.
  59. rdečekljȗnəc, -nca, m. der Rothschnabel, Cig.
  60. rdečekŕvən, -vna, adj. rothblütig, Cig., Jan., nk.
  61. rdečekȓvnat, adj. = rdečekrven, Jan.
  62. rdečelàs, -lása, adj. rothhaarig, Cig., Jan.
  63. rdečelasàt, -áta, adj. = rdečelas, Jan.
  64. rdečelȃsəc, -sca, m. der Rothhaarige, Jan. (H.).
  65. rdečelȃska, f. die Rothhaarige, Jan. (H.).
  66. rdečelìc, -líca, adj. rothwangig, C.
  67. rdečelíčən, -čna, adj. rothwangig.
  68. rdečelı̑čnica, f. die Rothwangige, Cig.
  69. rdečelı̑čnik, m. der Rothwangige, Cig.
  70. rdečelísast, adj. rothfleckig, Cig.
  71. rdečẹ̑łka, f. 1) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) v družbi rastoča užitna goba rusega klobuka, Sv. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.); — 3) neka riba v Krki, (-čovka) Kostanjevica- Erj. (Torb.).
  72. rdečenòg, -nǫ́ga, adj. rothfüßig, Cig., Jan.
  73. rdečenòs, -nǫ́sa, adj. rothnasig, Cig.
  74. rdečenǫ́žən, -žna, adj. rothfüßig, Cig.
  75. rdečenǫ̑žka, f. der Rothfuß (žival), Cig.
  76. rdečeòk, -ǫ́ka, adj. rothäugig, Cig., Jan.
  77. rdečepȃsast, adj. mit rothen Querstreifen, Erj. (Torb.).
  78. rdečepécəlj, -clja, m. der Rothstiel (neko jabolko), C.
  79. rdečepę̑rka, f. ein Fisch mit rothen Flossen, die Rothfeder, Cig.
  80. rdečepę́tlja, f. neka vinska trta, C.
  81. rdečepŕsən, -sna, adj. rothbrüstig, Cig.
  82. rdečepŕstən, -tna, adj. rothfingerig, Cig.
  83. rdečerę̑pka, f. der Gartenrothschwanz (lusciola phoenicurus), Cig., Erj. (Ž.); domača r., der Hausrothschwanz, Levst. (Nauk).
  84. rdečerı̑təc, -tca, m. die Waldhummel, Ravn.- Cig., M.
  85. rdečerǫ̑žəc, -žca, m. das Rothhorn (žival), Cig.
  86. rdečerǫ̑žka, f. das Rothhorn (žival), Cig.
  87. rdečẹ́ti, -ím, vb. impf. roth werden, sich röthen; črešnje rdeče, ogr.- C.
  88. rdečeústən, -tna, adj. rothmündig, Cig.
  89. rdečevrátən, -tna, adj. rothhalsig, Cig.
  90. rdečevrȃtka, f. der Rothhals (ptica), Cig.
  91. rdečíca, f. 1) die Röthe, bes. die Schamröthe: r. ga je polila, er wurde schamroth; — 2) der Scharlach, Cig., SlN.- C., Z.; — 3) ein blühendes Mädchen, C.; — 4) der Gimpel, Cig., C.; — 5) die rothe Ameise, Cig.; — 6) neka hruška: die Rothbirne, C., Ip.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — 7) der Zinnober, Z.; — svinčena r., der Mennig, Cig., Jan.
  92. rdę̑čič, m. 1) neki ptič, morebiti das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Bolc- Erj. (Torb.); — 2) neka vrsta čmrljev rdečepasastih, Bolc- Erj. (Torb.).
  93. rdečı̑lar, -rja, m. = kdor rdečilo dela ali prodaja: der Schminkhändler, Cig.
  94. rdečílọ, n. die rothe Farbe, Cig.; — krvno r., der Blutfarbstoff, Cig. (T.); — bes. die rothe Schminke, Cig.; z rdečilom se lepotiti, Škrinj.; — der Röthel, C.; — rothe Tinte: z rdečilom podčrtati, DZ.
  95. rdečína, f. 1) die Röthe, das Roth, Mur., Cig., Jan.; — 2) rdeče vino, grozdje, Z.; — 3) neka trta, C., Vrtov. (Vin.); — 4) die Rötheln, die Masern (otročja bolezen), Cig., C.
  96. rdečíti, -ím, vb. impf. röthen; solnce je planine rdečilo z zadnjimi žarki, Erj. (Izb. sp.); — r. se, roth werden, sich röthen.
  97. rdę̑čka, f. 1) = mesena klobasa, C.; — 2) rdeča krava; — rdeča kobila, Mik.; — rdeča mravlja, Z.; — 3) neka hruška, die Rothbirne, Cig., Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — rdeča breskev, die Purpurpfirsich, C.
  98. rdę̑čkast, adj. röthlich.
  99. rdę̑čkljat, adj. ein wenig röthlich, Mur.
  100. rdę̑čko, m. rothbrauner Ochs oder ein solches Pferd, C., Mik.

   1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA