Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (24.001-24.100)

  1. pàríba, f. paribe, Fischlurche, h. t.- Cig. (T.).
  2. pȃrica, f. die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig.; — die Schwüle, Mur.
  3. parı̑łnica, f. posoda, v kateri se kaj pari ( n. pr. perilo), das Brühfass, der Brühtrog, Habd., Cig.
  4. parı̑łnik, m. = parilnica, der Brühtrog, Jan.
  5. parílọ, n. das Bähen der Wäsche, die Sechtelei, vzhŠt.- C.
  6. pȃrina, f. zmočeno, na solncu posušeno seno, Dol.
  7. 1. páriti, pȃrim, vb. impf. 1) dunsten machen, dünsten, dämpfen; solnce pari, die Sonne hebt Dünste empor, Cig.; die Sonne bewirkt Schwüle, Z.; p. se, Dünste von sich geben, dampfen: seno se pari na kupu; na solncu se pari kaj mokrotnega; — p. se, welken, Mur., Danj.- Mik.; rože se že parijo, SlGor.; — 2) der Einwirkung des heißen Wassers aussetzen, brühen; slad p., das Malz mit heißem Wasser begießen und umrühren, maischen, V.-Cig.; perilo p., die Wäsche brühen, einlaugen, beuchen (sechteln), Habd., Cig., Mik., vzhŠt., ogr.- C.; sod p., ein Fass mit siedendem Wasser ausbrühen, Cig.
  8. 2. páriti, -im, vb. impf. paaren, Cig., Jan.; Krajinčan (kmet iz Suhe Krajine) vole pari, Bog pa ljudi, Zatičina ( Dol.)- Erj. (Torb.); — p. se, sich paaren (o pticah), Cig.; o sv. Gregorju se ptiči pare, Lašče- Levst. (Rok.); — p. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, M.; — tudi paríti.
  9. parı̑vọ, n. das Brühfutter, Z.
  10. parı̑zar, -rja, m. 1) der Pariserwagen (großer, starker Lastwagen), Slom.- C., SlN.; — 2) der Wolfsfuß (lycopus europaeus), Ip.- Erj. (Torb.); — iz nem.
  11. pȃrjenəc, -nca, m. eine Art Kuchen, das Schmalzbrot, Celjska ok.- C.
  12. pȃrjenica, f. abgebrühter Häckerling, Polj.
  13. pȃrjenik, m. nekakšen nizek, sladek kruh iz poparjenega testa, največ iz ajdove moke, navadno ga pečejo o svatovščinah, Cig., Dol.
  14. 1. párjenje, n. das Dünsten, das Brühen.
  15. 2. parjénje, n. die Paarung.
  16. pārk, m. angleški vrt z drevjem, der Park.
  17. 1. párkəlj, -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.- C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.
  18. 2. párkəlj, -klja, (-kəljna), m. der Popanz, der Teufel, Štrek. (Arch.); der Krampus (v spremstvu sv. Miklavža na Miklavžev večer); — prim. kor.-nem. partl, Štrek. (Arch.).
  19. pȃrkəljc, -kəljca, m. dem. parkelj; 1) eine kleine Klaue; — 2) kozji parkeljci, das echte Geißblatt (lonicera caprifolium), lesičji parkeljci, die gelbe Keulen-Morchel oder Bärentatze (clavaria flava), Tuš. (R.).
  20. pȃrkəljčək, -čka, m. dem. parkeljc; 1) eine kleine Klaue; — 2) zajčji parkeljčki, der Korallenschwamm, Kr.
  21. párkəljn, -ljna, adj. Klauen-: parkeljna kuga, die Klauenseuche, Slom.- C.
  22. párkəljnat, adj. klauig, Cig.
  23. párkəljnica, f. die Klauenseuche, Cig., Nov.
  24. parkēt, m. iz ploščic zložena tla, das Parket.
  25. pȃrkljar, -rja, m. der Spalthufer, Cig.; — parkljarji, die Hufthiere, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  26. parkljàt, -áta, adj. klauig, Cig., Jan.
  27. párkljav, adj. contract (von den Fingern), C.
  28. párkot, m. v hlevu pregraja, ki se naredi teletom ali ovcam, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — pogl. prekat.
  29. parlamēnt, m. državni zbor, das Parlament.
  30. parlamentārən, -rna, adj. parlamentarisch, nk.; parlamentarni jezik, die Parlamentssprache, nk.
  31. parlamentārnik, m. der Parlamentsredner, Zora.
  32. pȃrma, f. 1) die Scheune, Mur., Jan., Mik.; der Heuboden, Valj. (Rad), vzhŠt.; — 2) die Grotte, Jan., Poh.- C., Savinska dol.- Nov.; — prim. parna.
  33. pármati, -am, vb. impf. gedeihen, eine gute Ernte versprechen (von Feldfrüchten), Jan., Savinska dol.- C.
  34. parmezānəc, -nca, m. = parmezanski sir, Jan.
  35. parmezānski, adj. p. sir, der Parmesankäse, Cig., Jan.
  36. pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.- Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.- Levst. (Rok.), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
  37. pàrnȃg, -nága, adj. = čisto nag, Lašče- Levst. (Rok.); do parnazega sleči, Kast.; — iz nem. "bar" in slov. "nag", Levst. (Rok.).
  38. 1. pȃrnica, f. 1) = žehtnik, der Sechtzuber, C.; — 2) (ladja) p., das Dampfschiff, Cig., DZ.; p. na vijak, der Schraubendampfer, Cig. (T.); prim. parnik.
  39. 2. pȃrnica, f. dem. parna; = parna 2), Dol.- Cig.
  40. pȃrnik, m. 1) das Süßbrot, Mur.; prim. parjenec; — 2) das Treibbeet, das Frühbeet, das Mistbeet, Cig., Jan., DZ., C.; ( rus.); — 3) kraj, kjer se treske parijo (sušijo), C.; — 4) = žehtnik, der Brühtrog, Jan.; — 5) = parni kotel, DZ.; — 6) das Dampfschiff, der Dampfer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  41. párniti, pȃrnem, vb. pf. verenden, verrecken, C.- Cig., Mik., ogr.- C.; naj parne! BlKr.- M.
  42. pȃrnja, f. = žehta, das Brühen oder Beuchen der Wäsche, BlKr.
  43. párnohət, -hta, m. die Klaue, Jan.; — prim. pažnohet.
  44. párnohtəlj, -tlja, m. = parnohet, (parnohtli) Rož.- Kres.
  45. párnohtnica, f. = bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Jan.
  46. parǫ̑bək, -bka, m. 1) der noch in der Erde steckende Klotz eines gefällten Baumes, der Baumstock, Cig., Jan., Levst. (Rok.), Tolm.- Erj. (Torb.), Notr., nk.; — 2) majhen preval v gozdu, Cerknica ( Goriš.).
  47. parobròd, -brǫ́da, m. das Dampfschiff, Cig., Jan., nk.; — hs.
  48. parobrǫ́dən, -dna, adj. Dampfschiff-, nk.
  49. parobrǫ̑dstvọ, n. die Dampfschiffahrt, Cig., Jan.; — prim. parobrod.
  50. parodı̑ja, f. posnemanje resnega govora na smešno stran, die Parodie; parodijo delati, parodieren, Cig. (T.).
  51. parodı̑rati, -am, vb. impf. parodieren, Cig. (T.).
  52. párog, m. der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan.; — prim. češ. paroh.
  53. parogòn, -gǫ́na, m. der Purgierhahn ( mech.), h. t.- Cig. (T.).
  54. pàròj, -rója, m. der Schwarm, der von einem jungen Schwarm noch in demselben Sommer entsteht, der Nachschwarm, der Jungferschwarm, Jan., Mik., Zora.
  55. parokròg, -krǫ́ga, m. der Dunstkreis, die Atmosphäre, Cig.
  56. parōla, f. gaslo, die Parole.
  57. pároma, adv. paarweise, Cig.
  58. paromèr, -mę́ra, m. der Dampfmesser, Cig., Jan., Vrt.; das Manometer, Sen. (Fiz.).
  59. paroplǫ̑vnik, m. das Dampfboot, DZ.
  60. paroplǫ̑vski, adj. Dampfschiffahrts-: paroplovska črta, DZ.
  61. paroplǫ̑vstvən, -stvəna, adj. Dampfschiffahrts-, paroplovstvena družba, DZ.
  62. paroplǫ̑vstvọ, n. die Dampfschiffahrt, Cig. (T.), DZ., Nov.- C.
  63. parostròj, -strója, m. = parni stroj, Jan., Cig. (T.); p. na srednji tlak (pritisk), eine Mitteldruck-Dampfmaschine, Cig. (T.).
  64. parostrǫ̑jnik, m. der Maschinist, Zora.
  65. párovən, -vna, adj. 1) = paren, Dampf-, Cig. (T.); — 2) gefräßig: p. po čem, gierig, ogr.- C.
  66. párovnica, f. = parovnjak, (pȃravnica, pȃrenica), kajk.- Valj. (Rad).
  67. párovnik, m. der Dampfkessel, Cig. (T.).
  68. parovnják, m. der Sechtelzuber, vzhŠt.- C.
  69. párovnost, f. die Unersättlichkeit, die thierische Gier, ogr.- C.; — prim. paroven 2).
  70. parovòd, -vǫ́da, m. der Dampfcanal, Cig. (T.).
  71. parovòz, -vǫ́za, m. der Dampfwagen, die Locomotive, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.); — rus.
  72. párožič, -iča, m. dem. parog; der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan., Vrt.
  73. párožnica, f. neka alga (chara), Tuš. (B.).
  74. 1. pȃrta, f. das Stirnband der Mädchen, Jan., Mik.; trak z raznim lepotičjem okrašen, ki so ga belokranjska dekleta nosila na čelu, ki pa zdaj skoro ni več v navadi, BlKr.; Tri parte si veže Ta kmetiška hči, Npes.- Kres; — prim. porta, madž. parta, Mik. (Et.).
  75. 2. pȃrta, f. das Bartbeil, Mur.; das breite Metzgerbeil, Bolc- Erj. (Torb.); — die Hellebarte, Jan.; — prim. nem. die "Barte", ein breites Beil.
  76. 3. pȃrta, f. parto tresti, neka igra (položijo desko na travo, v klobuk pa vsak enako število soldov, katere tresejo in iztresejo na desko), LjZv., Dol.
  77. partēr, m. pritlični del hiše, gledališča, das Parterre.
  78. particīpij, m. deležnik, das Mittelwort, das Participium.
  79. partīkula, f. členek, die Partikel ( gramm.), Cig. (T.).
  80. partitīvən, -vna, adj. delen, delitven, partitiv Cig. (T.).
  81. partitūra, f. pregledni prepis vseh glasov kakega mnogoglasnega glasbenega proizvoda, die Partitur.
  82. partizāna, f. eine Art Spieß, die Partisane, Cig., Jan.
  83. pàrúda, f. parude, mineralisierte Körper, Cig. (T.).
  84. pȃsar, -rja, m. der Gürtler, Dict., Jan.; — tudi: der Posamentierer, Cig., Jan.
  85. pȃsarica, f. die Gürtlerin, Cig., C.
  86. pȃsarski, adj. Gürtler-, Cig.; tudi: Posamentier-: pasarsko blago, Posamentierwaren, DZ.
  87. pȃsarstvọ, n. das Gürtlerhandwerk, Jan.
  88. pasjevę̑rəc, -rca, m. kdor je pasje vere (psovka): turški p., Zora.
  89. pasjevę̑rski, adj. hundsföttisch, Cig.
  90. pàsrẹdíšče, n. das Metacentrum ( phys.), Cig. (T.).
  91. pastaríca, f. = pastirica, Mur., Cig., Jan.
  92. pásterək, -rka, m. der Stiefsohn; — pogl. pastorek.
  93. pásterka, f. die Stieftochter; — pogl. pastorka.
  94. pásterkinja, f. = pasterka, Meg., Guts., Slom.
  95. pasterkováti, -ȗjem, vb. impf. Stiefsohn o. Stieftochter sein, als solche(r) behandelt werden, C.
  96. pastír, -rja, m. 1) der Hirt: mali p., der Unterhirt, Cig.; občinski p., der Gemeindehirt, Cig.; — dušni p., der Seelenhirt; — 2) pisani kačji p., die bunte Wasserjungfer (calopterix splendens), ploščati kačji p., die plattgedrückte Wasserjungfer (libellula depressa), Erj. (Ž.).
  97. pastírče, -eta, n. das Hirtlein, Mur.
  98. pastírčək, -čka, m. dem. pastir; der Hirtenknabe.
  99. pastirčeváti, -ȗjem, vb. impf. ein Hirte sein, als Hirte dienen, Mur., V.-Cig., Jan., Polj., Slom., Jurč.
  100. pastírəc, -rca, m. dem. pastir, der Hirtenknabe.

   23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001 24.101 24.201 24.301 24.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA