Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (23.901-24.000)

  1. pàgọ̑vor, m. das Nachwort, Zv.
  2. pajarščák, m. ein lauer Wind, C.; veter, ki z Bavarskega veje, Trst. (Let.).
  3. pȃjštvar, -arja, m. kdor si iz pajštve bajto ali hišo napravi, bajtar, Gor., Tolm.
  4. pakədráti, -ȃm, vb. impf. entstellen, C.; prim. pakodrati, pakudrati.
  5. pakǫ̑dra, f. = izpaka, izpaček, die Abart, C.
  6. pakodráti, -ȃm, vb. impf. = pačiti, entstellen, C.
  7. pàkristāl, m. der Pseudokrystall, Cig. (T.).
  8. pàkrǫ̑g, m. die Ellipse ( math.), Cig. (T.), nk.
  9. pàkrǫ̑gla, f. das Sphäroid, Cig. (T.), C.
  10. pàkrǫ̑žast, adj. = pakrožen, Cig. (T.).
  11. pàkrǫ́žən, -žna, adj. elliptisch, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  12. paleografı̑ja, f. staropisemstvo, die Paläographie.
  13. palēstra, f. die Armbrust, C.; — prim. it. balestra, Armbrust.
  14. pȃljkar, -rja, m. = paberkovavec, der Ährenleser, Cig., Jan.; — prim. paljkati.
  15. pȃljkarica, f. die Ährenleserin, Cig., Jan.
  16. pámetivar, -rja, m. kdor na pametivo hodi s tepežnico po hišah, Vest.
  17. pȃmprlič, m. ein dickes Kind, Let.; — prim. bav. pampelein, kleines, rundes Ding, tirol.-nem. pàmperl, Lämmchen, Štrek. (Arch.).
  18. pandı̑rək, -rka, m., Cig., Frey. (F.), pogl. pondirek.
  19. pandúr, -rja, m. neka vrsta ogrskih vojakov v prejšnjih stoletjih, tudi: nekakšen birič, der Pandur.
  20. pandúrəc, -rca, m. dem. pandur, Valj. (Rad).
  21. pánkrt, m. ein uneheliches Kind, der Bankert; — iz nem.
  22. panorāma, f. das Umsichtgemälde, das Panorama.
  23. pānter, -rja, m. der Panther (felis pardus), Jan., Erj. (Ž.); črni p. ( f. melas), Erj. (Z.).
  24. pàogǫ́r, -rja, m. der Aalmolch (amphiuma), Erj. (Z.).
  25. 1. papę̑r, -rja, m. = papir, Valj. (Rad).
  26. 2. pápər, -pra, m. turški p., die Beißbeere, spanischer Pfeffer oder Paprika (capsicum annuum), Tuš. (R.); — pogl. poper.
  27. páperək, -rka, m., Mur., Cig., Mik., Št., Dol. i. dr., nav. oblika za pravilnejšo: paberek.
  28. páperkovati, -ujem, vb. impf., Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt. i. dr., nav. oblika za pravilnejšo: paberkovati.
  29. papı̑r, -rja, m. das Papier; pisni, pisalni p., das Schreibpapier, Cig., Jan., nk.; pisemski p., das Briefpapier, Cig., Jan.; = listovni p., Jan.; pijoči p., das Löschpapier, Cig. = pivni p., Cig., Jan.; ognjeviti p., das Pyropapier, DZ.; p. pije, das Papier fließt, Cig.; p. moči, ne drži tinte, das Papier schlägt durch, Cig.; — vrednotni p., das Wertpapier, DZ.; = vrednostni p., Jan.
  30. papı̑rar, -rja, m. der Papiermacher, der Papierfabrikant, der Papierhändler, Cig., Jan., C.
  31. papı̑rarica, f. die Papiermacherin, die Papierhändlerin, Cig.
  32. papirárnica, f. die Papierhandlung, Cig.
  33. papı̑rarstvọ, n. die Papiermacherei, die Papierfabrication, Cig.
  34. papı̑rčək, -čka, m. ein Stückchen Papier.
  35. papı̑rən, -rna, adj. Papier-; — papirna gospoda, der Papieradel, V.-Cig.
  36. papı̑rjev, adj. Papier-: papirjevo drevesce, die Papierstaude, Cig.
  37. papı̑rnast, adj. = papirnat, Jsvkr.
  38. papı̑rnat, adj. aus Papier, papieren; p. denar, Papiergeld.
  39. papı̑rnica, f. 1) die Papiermühle, die Papierfabrik; — 2) die Strohblume (xeranthemum annuum), Cv.
  40. papı̑rničar, -rja, m. der Inhaber einer Papierfabrik, Bes.
  41. papirojẹ̀d, -jẹ́da, m. der Papierkäfer, Cig.
  42. papı̑rščina, f. das Papierzeug, h. t.- Cig. (T.); v papirščini barvan papir, im Zeug gefärbtes Papier, DZ.
  43. paprenják, m. das Pfefferbrot, Valj. (Rad).
  44. pāprika, f. die Beißbeere, spanischer Pfeffer, Paprika (capsicum annuum), Tuš. (R.).
  45. páprot, f. = praprot, C.
  46. 1. pȃr, m. = para, der Dunst, Cig., Jan.
  47. 2. pár, m. das Paar; par konj, dva para volov; vol nima para; v par iti s kom ( n. pr. v procesiji), paarweise gehen; — mož, da mu ga ni para, ein Mann, der seinesgleichen sucht; v tem nima para, hierin ist niemand mit ihm zu vergleichen.
  48. pȃra, f. 1) die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Min.); der Dampf ( phys.), Cig. (T.), nk.; — 2) die Thierseele, Cig.; paro vzeti, schlachten, Cig., Mik.; vol, pes ima paro, ne dušo, BlKr.- M., Tolm.; konjska para se drži telesa, kakor klop kože, Str.; — kot kletvica: konjska para! Z.; para zanikarna! liederliches Tuch! Cig.; ti para ti! Teufel! C., jvzhŠt.; ti šentana para! Št.- Pjk. (Črt.); da bi te para! dass dich das Wetter! Cig.; — der Teufel, der Satan, C., Mik.; — uboga para, armer Teufel; — tudi: pára.
  49. parābola, f. 1) das Gleichnis, die Parabel, Jan., nk.; — 2) die Parabel (eine Curve), Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  50. parābolən, -lna, adj. = parabolski, Cig. (T.).
  51. parābolski, adj. parabolisch, Cig. (T.).
  52. parāda, f. der feierliche Aufzug, die Parade; = za parado, zur Parade.
  53. paradȃjzar, -rja, m. der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.); — pogl. rajsko jabolko.
  54. parādən, -dna, adj. zur Parade dienend, Parade-, Cig., nk.; paradni meč, Cig.
  55. paradíž, m. das Paradies; — pogl. raj.
  56. paradížən, -žna, adj. Paradies-.
  57. paradížič, m. neko jabolko, Dict.
  58. paradı̑žnica, f. = paradajzar, der Paradiesapfel, Mur.; — pogl. rajsko jabolko.
  59. paradōksən, -ksna, adj. paradox, Cig. (T.).
  60. paradōkson, m. trditev, katera se na videz ali v resnici ne vjema z zdravim razumom, das Paradoxon, Cig. (T.).
  61. parafrāza, f. razlaga z drugimi besedami, die Paraphrase, Cig. (T.).
  62. parafrazováti, -ȗjem, vb. impf. paraphrasieren, Cig. (T.).
  63. paragrāf, m. der Paragraph; paragrafi so manjši odstavki v zakonih in znanstvenih spisih.
  64. paralāksa, f. mimozor, dvogledni kot, die Parallaxe ( astr.), Cig. (T.), nk.
  65. paralēlən, -lna, adj. vzporeden, parallel, Jan., Cig. (T.), nk.
  66. paralelepipēd, m. prizma nad paralelogramom, das Parallelepiped, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  67. paralelı̑zəm, -zma, m. razmerje med podobnimi rečmi, der Parallelismus, Cig. (T.).
  68. paralēlnost, f. vzporednost; — = paralelizem, der Parallelismus, Cig.
  69. paralelogrām, m. vzporednik, das Parallelogramm.
  70. paráłən, -łna, adj. zum Auftrennen dienend: parȃłni nožiček, das Trennmesser, Cig.
  71. parȃłnica, f. das Secierzimmer, DZ.
  72. parálọ, n. 1) das Trennmesser, Cig.; — 2) das Schlitzeisen, das Driet (bei den Sammtwebern), Cig.
  73. paralogīzəm, -zma, m. razumu nasproten sklep, der Paralogismus, Cig. (T.).
  74. paramagnēt, m. der Paramagnet ( phys.), Cig. (T.).
  75. paramagnētən, -tna, adj. paramagnetisch, Sen. (Fiz.).
  76. paramētər, -tra, m. der Parameter ( math.), Cig. (T.).
  77. paramitı̑ja, f. neka vrsta didaktičnih pripovedek, die Paramythie, Cig. (T.).
  78. pȃranje, n. das Schlitzen, das Auftrennen; — die Section, DZ., C.; p. živali, die Zootomie, Cig.
  79. parȃnjək, -njka, m. die Rolle ( mech.), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. it. paranco, die Zugwinde.
  80. pȃrast, adj. dampfförmig, Cig.
  81. paráš, m. 1) eine Art Messer, vzhŠt.- C.; — 2) = črtalo, das Pflugmesser, Cig.
  82. pȃrati, -am, vb. impf. auftrennen; suknjo parati; — p. se, aufgehen (von der Naht); — schlitzen: trebuh p.; — secieren, obducieren, Cig., C.
  83. parcēla, f. zemljišče, kot del posestva, die Parcelle.
  84. parcēlski, adj. Parcellen-: parcelsko število, DZ.
  85. párčəc, -čəca, m. dem. parec, Valj. (Rad).
  86. párčək, -čka, m. dem. parec, das Pärchen.
  87. pàrd, párda, m. der Panther, Jan., Dalm.
  88. pardōn, m. prizanesenje, milost, der Pardon.
  89. párdov, adj. des Panthers, Panther-, Jan.; pardova koža, das Pantherfell, Cig.
  90. pardovína, f. das Pantherfell, Cig.
  91. pardūna, f. neka ladijska vrv, die Pardune, Cig.
  92. pȃre, f. die Todtenbahre; — iz nem.
  93. párəc, -rca, m. dem. par, das Pärchen, Valj. (Rad).
  94. párək, -rka, m. dem. par; das Pärchen.
  95. 1. pȃrən, -rna, adj. 1) Dampf-, Cig., Jan., Cig. (T.); parna kopelj, parna moč, parni stroj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) párən = soparen, Jan.; danes je parno, M.
  96. 2. párən, -rna, adj. ein Paar bildend: ta dva konja sta zelo parna (bilden ein gutes Paar), Ig (Dol.); — was sich leicht gattet, gattlich, Cig.
  97. parentēza, f. vmesni stavek, vmetek, die Parenthese, Cig. (T.).
  98. párẹz, m. kol, s katerim pri svinjkanju pastir svinjko odganja, vzhŠt.
  99. pȃrga, f. 1) der Ölkuchen, Poh.; — 2) halbgelöschter Kalk, M.; — 3) eine knauserische Person, C.; — pogl. prga.
  100. párhet, m. = barhant, C.

   23.401 23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001 24.101 24.201 24.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA