Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (23.801-23.900)

  1. ovȓžba, f. die Verwerfung: pomnili bodete mojo ovržbo, Ravn.- Valj. (Rad); — die Umstoßung, die Ungültigkeitserklärung, die Cassation, Cig., Jan., Nov.- C., nk.; — die Widerlegung, Jan., nk.
  2. ovŕžən, -žna, adj. 1) abweislich, Jan.; Cassations-: ovȓžnọ sodišče, das Cassationsgericht, DZ.; — ovržni spis, die Gegenschrift, Jan.; — 2) umstoßbar, widerlegbar, nk.
  3. ovŕženje, n. = ovržba, Cig.
  4. ozȃra, f. nav. pl. ozare, 1) = vzare, zare, die Querfurchen am Ende eines Ackers, Nov., Burg. (Rok.), Gor.; — 2) der Ackerrain, Cig.; po mejah in ozarah pasti, Bes.
  5. ozȃrice, f. pl. dem. ozare, Cig.
  6. ozáriti, -im, vb. pf. verklären, Cig. (T.); ozarjeno obličje, C.
  7. ozdràv, -zdráva, m. die Genesung, Cig.
  8. ozdrȃva, f. 1) die Heilung, Jan., C.; — 2) die Genesung, Jan., C., DZ.; — 3) = zdravilo, Guts. (Res.).
  9. ozdrávən, -vna, adj. 1) die Heilung betreffend: ozdrȃvni namen, der Heilzweck, DZ.; — 2) heilbar, Levst. (Pril.), Žnid., nk.
  10. ozdravẹ̑nje, n. die Genesung, Cig.
  11. ozdravẹ́ti, -ím, vb. pf. gesund werden, genesen, Mur., Cig., Jan., nk.; ( nav. ozdráviti nam. ozdrávẹti, -zdrȃvim; ozdràvẹm, kajk.- Valj. [Rad]).
  12. ozdravílọ, n. 1) = zdravilo, das Heilmittel, C.; — 2) die Heilung, Levst. (Pril.).
  13. ozdravı̑təv, -tve, f. die Heilung, die Cur, Cig., Jan., nk.; — die Genesung, Cig., Jan., nk.
  14. ozdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. 1) gesund machen, heilen, curieren; o. bolnika, bolezen; — o. se, gesund werden, genesen, Mur., Cig., Jan.; heilen ( intr.), Cig., Jan.; — 2) pogl. ozdraveti.
  15. ozdrávljanje, n. das Gesundmachen, das Curieren, die Heilung.
  16. ozdrávljati, -am, vb. impf. ad ozdraviti; gesund machen, curieren, heilen; bolnike, bolezni o.
  17. ozdravljȃva, f. die Heilart, Cig.
  18. ozdrȃvljenəc, -nca, m. der Wiedergenesene, der Geheilte, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  19. ozdravljeník, m. der Arzt, Dalm., Schönl., Jap., Škrb., Guts. (Res.); — der Heiland, Krelj.
  20. ozdravljénje, n. 1) die Heilung; — 2) = ozdravenje, die Genesung.
  21. ozdrȃvljenka, f. die Genesene, die Geheilte, Mur.
  22. ozdravljìv, -íva, adj. = ozdraven 2), Jan.
  23. ozdravljúh, m. der Curpfuscher, Levst. (Nauk), DSv.
  24. ozdravljúhinja, f. die Curpfuscherin, Jan. (H.).
  25. ozdravník, m. der Arzt, Škrinj.- Valj. (Rad); za svet vprašati ozdravnike, Vod. (Izb. sp.).
  26. ozę̑rati se, -am se, vb. impf. = ozirati se.
  27. ozę̑rovati se, -ujem se, vb. impf. = ozirati se, Dict.
  28. ǫ́zgər, -gra, m. = vozger, der Rotz, Cig.
  29. ozgóraj, adv., Jan., Trub.- Mik., ogr.- M., pogl. odzgoraj.
  30. ozgrìv, -íva, adj. = vozgriv, Št.- Cig.
  31. ozı̑r, m. 1) der Umblick, der Rückblick, Mur., Cig., Jan.; — 2) = obzir, die Rücksicht, die Berücksichtigung, der Betracht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; o. imeti na kaj, etwas in Betracht ziehen, Levst. (Pril.); brez ozira na stan, ohne Unterschied des Standes, Jan.; z ozirom na to, mit Rücksicht darauf, Jan.; — die Beziehung: v tem oziru, nk.; — ( praep. c. gen.; ozir tega, Jan., nam. glede na to).
  32. oziráłən, -łna, adj. beziehend, relativ ( gramm.), Cig., Jan., nk.
  33. ozı̑ranje, n. das Umherblicken; das Umsehen, das Zurückblicken.
  34. ozı̑rati se, -am se, vb. impf. ad ozreti se; 1) die Blicke wenden, sich umsehen, sich umschauen; otroci se v šoli (cerkvi) vedno ozirajo; gori se o., die Blicke nach oben richten; dekle se po fantih ozira, Z.; — zurückblicken; — solnce se ozira, die Sonne wirft beim Untergange ihre letzten Strahlen auf die Berghöhen, Z., jvzhŠt.; — 2) o. se na koga (kaj), auf jemanden (etwas) Rücksicht nehmen, jemanden (etwas) berücksichtigen, Cig., Jan., nk.; — sich beziehen, Jan., nk.
  35. ozirávati se, -am se, vb. impf. umherschauen, C.
  36. ozı̑rək, -rka, m. der Umblick, der Rückblick, Cig., Jan.
  37. ozírən, -rna, adj. 1) rücksichtsvoll, Cig. (T.), nk.; — 2) Beziehungs-, relativ, Cig., Jan., C.; ozı̑rna velikost, die relative Höhe, Jes.; — respectiv: iz ozirnih podložnikov kdo, einer ihrer respectiven Unterthanen, DZ.
  38. ozirljìv, -íva, adj. rücksichtsvoll, Cig. (T.).
  39. ozírnost, f. 1) ein rücksichtsvolles Vorgehen, die Discretion, Cig., nk.; — 2) die Bezüglichkeit, die Relativität, Cig., Jan., C.
  40. ozı̑roma, adv. beziehungsweise, respective, Cig., Jan., nk.
  41. ozkokrìł, -kríla, adj. schmalflügelig, Cig.
  42. ozkokrı̑łəc, -łca, m. ozkokrilci, die Schmalflügler (stenoptera), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
  43. ozkopŕsən, -sna, adj. engbrüstig, Jan., M.
  44. ozkosŕčən, -čna, adj. engherzig, Cig., nk.; (po nem.).
  45. ozkosŕčnost, f. die Engherzigkeit, Cig., nk.; (po nem.).
  46. ozkotírən, -rna, adj. schmalspurig: ozkotirna železnica, SlN.
  47. ozmèr, -mę́ra, m. die Ausschmähung, die Ausscheltung, Mik.; dober o. sem dobil, ich bin tüchtig ausgescholten worden, M.
  48. ozmerjáłən, -łna, adj. Schelt-, Jan. (H.).
  49. ozmę́rjati, -am, vb. pf. ausschelten, Mur., Cig., Jan., C., jvzhŠt.
  50. ozmerjávati, -am, vb. impf. = ozmerjevati, Jan. (H.).
  51. ozmerjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ozmerjati, Jan. (H.).
  52. ozonomèr, -mę́ra, m. das Ozonometer, Cig. (T.).
  53. ozonomētər, -tra, m. = ozonomer, Cig. (T.).
  54. ozoríti se, -ím se, vb. pf. Tag werden, ogr.- C.; tudi: ozóriti se: Motnoba odhaja, Ozori se dan, Vod. (Pes.).
  55. ozrȃčje, n. der Luftkreis, die Atmosphäre, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.).
  56. ozrẹlẹ́ti, -ím, vb. pf. reif werden, ogr.- C.
  57. ozrẹ́ti se, -zrèm se, vb. pf. den Blick wenden, sich umsehen; o. se kam, na koga; o. se po sobi, das Zimmer durchblicken, Cig.; — zurückblicken; ozri se! — o. se na kaj, etwas in Betracht nehmen, berücksichtigen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  58. ožár, -rja, m. der Seiler, tudi ǫ̑žar: Po cesti mi gresta ožarja dva, Npes.-Vraz; — prim. vožar.
  59. ožȃrək, -rka, m. 1) = ogorek, der Feuerbrand, Nov.- C., Z.; — 2) der Funke: če gori slama ali kaka druga lahka reč, vzletevajo ožarki kvišku, Temljine ( Tolm.), Kras- Štrek. (Let.).
  60. ožaríca, f. die Seilerin, Cig.
  61. ožaríti, -ím, vb. pf. glühend machen, M., Zora; o. se, glühend werden, M.; — solnce je hribe ožarilo (geröthet), Cig.
  62. ožárjati, -am, vb. impf. ad ožariti, Jan.
  63. ožárjenka, f. neko jabolko, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  64. 1. ožárnica, f. die Seilerbahn, Cig.
  65. 2. ožȃrnica, f. = kopriva (urtica), Tublje v Istri- Erj. (Torb.).
  66. ožȃrstvọ, n. die Seilerei, Cig.
  67. ožerjavẹ́ti, -ím, vb. pf. glühend werden, erglühen, (ožar-) Mur.
  68. ožerjavíti se, -ím se, vb. pf. = ožerjaveti; Kamen začnem ožigati, Da se ves ožerjavi, (ožarjavi) Danj. (Posv. p.).
  69. oživotvȃrjati, -am, vb. impf. ad oživotvoriti, Jan. (H.).
  70. oživotvǫ́riti, -tvǫ̑rim, vb. pf. ins Leben rufen, verwirklichen, Nov., nk.; — hs. iz rus.
  71. ožlabudráti, -ȃm, vb. pf. beschwatzen, C.
  72. ožlę̑rje, n. 1) die Ofenmündung, SlGor.; bes. der obere Theil des Ofenloches, Jan.; — 2) der Spitzensaum am Halstheile des Frauenhemdes, C.; — prim. ožrelje 3).
  73. ožlı̑ndrati, -am, vb. pf. verschlacken, Cig.
  74. ožnȃrati, -am, vb. pf. besudeln, Z., jvzhŠt.
  75. ožrẹbíti se, -ím se, vb. pf. ein Füllen werfen, Cig., Jan., Burg. (Rok.), Levst. (Nauk).
  76. ožrebljáti, -ȃm, vb. pf. mit Nägeln beschlagen, Jarn.
  77. ožrẹ̑lje, n. 1) die am Halfe des Rindviehes herabhängende Haut, die Wamme, Dol.- Cig., Jan., Mik.; — 2) der den Hals umgebende Theil eines Kleides, Dalm.; das Unterfutter am Frauenhemde, Rib.- M., C.; — 3) das Ofenloch, C.; — das Spundloch, Jan.
  78. ožrẹ́lọ, n. der Halssaum an einem Kleide, Dict.; o. moje suknje, Dalm.; — der Mund des Mühlsteines, Dict.- C.; — die Kanonenmündung, C.; — das Spundloch, Jan.; — = tuljevka, die Spindeldille am Spinnrade, C.
  79. ožrljìv, -íva, adj. prasserisch, schlemmerisch, C.
  80. ožrljı̑vəc, -vca, m. der Prasser, der Schlemmer, C.
  81. ožŕtati, -am, vb. pf. übervortheilen, betrügen, Mur.
  82. ožŕtən, -tna, adj. gefräßig, Guts., Jarn.
  83. ožȓtnik, m. der Vielfraß, Guts.
  84. ožŕtnost, f. die Gefräßigkeit, Guts., Jarn.
  85. ožrtováti, -ȗjem, vb. impf. ein Vielfraß sein, Guts.
  86. ožȗra, f. der Wucher, C.; — prim. it. usura.
  87. ožȗrən, -rna, adj. wuchrerisch, Jan., C.
  88. ožúriti, -žȗrim, vb. pf. 1) (ein Huhn, ein Schwein) abbrühen, Cig.- M.; — 2) stročje o., die Körner aushülsen, Cig.; ( prim. oružiti).
  89. ožȗrnik, m. der Wucherer, Guts.- Cig., Jan.
  90. páberək, -rka, m. 1) die Frucht, die bei der Ernte aus Übersehen stehen gelassen und bei der Nachlese aufgelesen wird ( z. B. eine Traube, eine Ähre u. dgl.); tu in tam visi še kak p. po vinogradu; paberke pobirati, Nachlese halten; — 2) = češulja, ein kleines Träubchen: sami paberki visijo letos po vinogradu, C., jvzhŠt.; — 3) der Knirps, Cig., Gor.; ta majceni paberek! dieser winzige Zwerg, Hip. (Orb.); — nav. paperek.
  91. páberkovanje, n. die Nachlese.
  92. páberkovati, -ujem, vb. impf. Nachlese halten; nav. paperkovati.
  93. páberkovavəc, -vca, m. der Nachleser.
  94. páberkovavka, f. die Nachleserin.
  95. pábirək, -rka, m. = paberek 1), Cig., C.
  96. pàbǫ́tər, -tra, m. der Afterpathe, Polj.
  97. pačȗhar, -rja, m. = pačuh, Jan.
  98. pačuháriti, -ȃrim, vb. impf. pfuschen, Cig.
  99. pádar, -rja, m. der Bader; — der Arzt; — iz nem.
  100. padomę̑rstvọ, n. die Nivellierkunst, Cig. (T.).

   23.301 23.401 23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001 24.101 24.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA