Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (23.301-23.400)

  1. osọ̑ra, f. = sovra, svora, Mik.
  2. osorẹ̑, adv. = osevre, um diese Stunde, um diese Zeit, Levst. (Sl. Spr.).
  3. osorẹ̑j, adv. = osore, Mur., Cig., Jan., Mik.; lani osorej, Erj. (Izb. sp.); (= o si ori, Mik.).
  4. osǫ́rən, -rna, adj. rauh: o. kraj, C.; unfreundlich, schlimm, barsch, schroff; osorno gledati, govoriti; osoren človek = malobeseden č., Mik.
  5. osorẹ́nji, adj. dermalig, jetzig, M.
  6. osǫ́riti se, -im se, vb. pf. sich aufrichten: o. se komu, sich jemandem widersetzen, C.
  7. osọ̑rnica, f. = sovra pri vozu, Tolm.- Erj. (Torb.).
  8. osǫ̑rnik, m. der Barsche, der Schroffe, Jan. (H.).
  9. osǫ́rnost, f. die Rauheit, die Barschheit, die Schroffheit, Mur., Cig., nk.
  10. osprẹ̑dək, -dka, m. die Fronte, Jan.
  11. osprẹ̑dje, n. das Vordere, die Façade ( arch.), Cig. (T.); — v skrajnem ospredju, im äußersten Vordergrund, Navr. (Let.); das Proscenium, Cig. (T.); — der Vordergrund eines Gemäldes, Cig. (T.).
  12. osrȃma, f. die Beschämung, Cig. (T.), C.; — stsl.
  13. osrámiti, -im, vb. pf. = osramotiti, Cig.
  14. osrȃmje, n. die Schamgegend, Cig.
  15. osramočénje, n. die Beschämung, (-tenje) Mur., Cig., Jan.
  16. osramočeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osramotiti, DSv.
  17. osramotı̑təv, -tve, f. die Beschämung, Cig., Jan.
  18. osramotíti, -ím, vb. pf. in Schande bringen, jemanden mit Schimpf bedecken; predrzna hči očeta in moža osramoti, Škrinj.- Valj. (Rad); — blosstellen, beschämen; jemlje dostikrat slabe orodi, da napuhneže osramoti, Ravn.- Valj. (Rad).
  19. osranè, -ę́ta, m. = osranec, Cig.
  20. osránəc, -nca, m. der Scheißkerl, der Scheißer, Cig., Jan., M.; ósranec, Notr.- Levst. (Rok.); (preprosta psovka).
  21. osranják, m. = osranec, Mur.
  22. osránka, f. psovka na žensko, Mur.; — prim. osranec.
  23. osráti, -sę́rjem, vb. pf. bescheißen; — (preprosto): in üblen Ruf bringen, verschreien.
  24. osȓba, f. mürrischer Mensch, Buče ( Št.)- C.
  25. osŕbati se, -sȓbam se, vb. pf. mürrisch antworten, Buče ( Št.)- C.
  26. osrčevȃnje, n. das Ermuthigen, Jan., nk.
  27. osrčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osrčiti; beherzt machen, ermuthigen, aufmuntern, Cig., Jan., nk.
  28. osrčevȃvəc, -vca, m. der Ermuthiger, Cig.
  29. osŕčiti, -sȓčim, vb. pf. beherzt machen, ermuthigen, o. se, Muth fassen, Cig., Jan., nk.
  30. osȓčje, n. die Herzgegend, Mur., Cig., Jan.; grizenje v osrčju, Dict.; — das Innerste, Cig., Jan., nk.
  31. osȓčnik, m. der Herzbeutel (pericardium), Cig. (T.), Erj. (Som.).
  32. osrẹ́bati, -bam, -bljem, vb. pf. rings abschlürfen, Z.
  33. osrečeváłən, -łna, adj. beglückend, Cig., Jan., nk.
  34. osrečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osrečiti; glücklich machen, beglücken, Cig., Jan., M., nk.
  35. osrečevȃvəc, -vca, m. der Beglücker, Cig., Jan., nk.
  36. osrečevȃvka, f. die Beglückerin, Cig., nk.
  37. osrę́čiti, -srę̑čim, vb. pf. beglücken, Cig., Jan., M., nk.
  38. osrẹ́dčiti, -im, vb. impf. = na osredke orati ali sejati, C.
  39. osrẹ̑dək, -dka, m. 1) das in der Mitte Liegende, das die Mitte Bildende, Cig.; Ljubljana, o. kranjske dežele, Jurč.; — der Mittelpunkt ( fig.): o. gibanja, Raič (Slov.); — die Enclave ( geogr.), Cig. (T.), DZ.; — dasjenige, was zwischen zwei vermessenen Fundgruben übrig bleibt, die Überschar ( mont.), Cig., DZ.; — die Flussinsel, Mur., Cig., Jan.; die Inseln in der Drau heißen "osredki", Jarn. (Rok.); (Tje na osredek Blejskega jezera, Preš.); — ein beraster Platz zwischen Äckern, Jarn., Štrek., Notr., Dol.; — = majhen gozdič sredi senožeti, Tolm.- Štrek. (Let.); — die Mittelfurche, Mur., Cig.; na osredke orati, C.; osredke pobirati, die Mittelfurchen aufackern, Cig.; — 2) = sredstvo, das Mittel, C., Ravn.- Valj. (Rad); (po nem.).
  40. osrẹ́dən, -dna, adj., Jan. (H.), pogl. osrednji.
  41. osrẹ̑dje, n. was in der Mitte ist, die Mitte, der Mittelpunkt, Cig., Jan., C.
  42. osrẹ̑dnji, adj. was in der Mitte oder um die Mitte herum ist, C.; Central-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; osrednje gibanje, die Centralbewegung, Cig. (T.); o. odbor, der Centralausschuss, Cig., nk.; — osrednja gož, der Drischelriemen, M.
  43. osredotǫ́čiti, -tǫ̑čim, vb. pf. concentrieren, nk.; — prim. sredotočje.
  44. osrẹ́žiti se, -im se, vb. pf. durch den Frost harsch werden, harschen, Jan. (H.).
  45. osŕkati, -sȓkam, -čem, vb. pf. rings abschlürfen, beschlürfen.
  46. óstar, adj. etwas alt, C.
  47. ostárati, -stȃram, vb. pf. alt werden, Dalm., kajk.- Valj. (Rad); tudi: o. se, Mur., C., Dalm.
  48. ostarẹ̑łək, -łka, m. zweijähriger Baum- oder Rebenschössling, Cig.
  49. ostarẹ́lost, f. 1) die Bejahrtheit, die Altersschwäche, Cig.; — 2) das Veraltetsein, Cig.; die Verjährung (eines Rechtes), DZ.
  50. óstarən, -rna, adj. ältlich, C.
  51. ostarẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) altern, Cig., Jan.; o. v kaki službi, Cig.; ostarel, bejahrt, Cig., Jan., C.; ostarela dekleta, Z.; — 2) veralten, Meg., Cig., Jan., C.; delo je ostarelo, Levst. (Zb. sp.).
  52. ostaríčati, -am, vb. pf. alt werden ( v. Bäumen), C.
  53. ostaríčən, -čna, adj. alt (von Bäumen): ostaričen les, überständiges Holz, Z., Nov.
  54. ostaríčiti, -ı̑čim, vb. pf. 1) alt machen: ljudje se znajo omladiti in ostaričiti, Glas.; — 2) alt werden (von Bäumen), Nov., Vrtov. (Km. k.).
  55. ostaríkast, adj. ältlich: ostarikasti divjaki, Pirc.
  56. ostaríti se, -ím se, vb. pf. alt werden, Mur.; ostarjeno vino, abgelegener Wein, Mur.
  57. ostarljìv, -íva, adj. ältlich, C.; že v mladih letih je bil na videz ostarljiv, Slom.
  58. ostárniti, -stȃrnem, vb. pf. alt o. altersschwach werden, C.
  59. ostȃvar, -rja, m. der Schuhflicker, C.
  60. ostȃvnikar, -rja, m. cvek v črevljih na "ostavo", Tolm.- Erj. (Torb.).
  61. ǫ́stər, óstra, adj. scharf, o. nož; — ostro, die Schneide, Cig.; der Grat, Jan., Jes.; — spitz; oster kot, spitzer Winkel, Cig. (T.); — rauh, Cig.; ostra brada, Cig.; ostra sapa, ostro podnebje, Cig.; — scharf, rauh (von Geschmack); — grell, durchdringend: o. glas, Cig., Jan.; — ostro pogledati koga, jemanden scharf anblicken; — durchdringend: oster um, Cig. (T.); — strenge, rigoros: oster sodnik, ostra kazen, ostre besede; ostro držati, imeti koga, jemanden strenge behandeln.
  62. ǫ́stər, -stra, m. die Schärfe, Mur.; nož je ves oster izgubil, Polj.; — za ostrom debel = nebistroumen, neolikan, Polj.
  63. ostnı̑čar, m. neka povodna ptica: der Spornflügel (parra), Erj. (Z.).
  64. ōstra, f. = ostriga, die Auster, Mur., Cig., Jan.
  65. ostracīzəm, -zma, m. das Scherbengericht, der Ostracismus.
  66. ostráč, m. = ostrič, C.
  67. ostráhern, adj. = jako oster, BlKr.- Let.
  68. ostrahováti, -ȗjem, vb. pf. züchtigen, Z.; — bändigen, M.
  69. ostraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad ostrašiti.
  70. ostrášiti, -strȃšim, vb. pf. in Furcht versetzen, einschüchtern.
  71. ostrašljìv, -íva, adj. Furcht erregend, Jurč.
  72. ostrážiti, -strȃžim, vb. pf. (durch Wachen) beschützen, Jan. (H.).
  73. ǫ̑strc, m. 1) die Schärfe, die Schneide, ogr.- M., C.; — 2) = osten, der Stachel, Jarn.
  74. ostrčíca, f. das Rietgras (carex), C.
  75. ostȓd, f., Cig., pogl. oskrd.
  76. ostȓda, f., C., pogl. oskrd.
  77. ostrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. bedienen, bewirten, Mur.
  78. ostrẹ́gati, -am, vb. impf. belauern, C.
  79. ostrẹgováti, -ȗjem, vb. impf. belauern, beobachten: o. koga, ogr.- C.
  80. ostrẹ́kəł, -kla, adj. 1) starr, Guts.; — 2) Vorwürfe nicht beachtend: o. človek, Kor.- C.; — bösartig, Guts., Jarn.; o. pes, C.; — prim. strčati.
  81. ostrẹklẹ́ti, -ím, vb. pf. erstarren, Z.
  82. ostrẹ̀ł, -strẹ́la, m. der Anschuss, der Streifschuss, Cig.
  83. ostrẹ̑łba, f. die Schusswunde, Cig., Jan.
  84. ostrẹ̑łək, -łka, m. = ostrel, Jan.
  85. ostrẹlíti, -ím, vb. pf. = obstreliti, anschießen, Mur., Cig., Jan.
  86. ostrẹljenína, f. die Schusswunde, Cig.
  87. ostrénje, n. das Schärfen, Cig.; — das Spitzen der Rebenpfähle, jvzhŠt.; — o. razuma, die Schärfung, die Ausbildung des Verstandes, Cig.
  88. ostrẹ̑šək, -ška, m. 1) der Dachvorsprung, Jan. (H.); — die Hutkrämpe, Jan.; — 2) = ostrešje, die Dachung, Jan.; — 3) = klonica, V.-Cig.
  89. ostrẹ̑šje, n. das Dachwerk, Cig., Jan.; vrabci so se skrivali za ostrešja, Vrt.
  90. ostrẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf sein: ostreče senčece = ostro seno, Npes.- Pjk. (Črt.).
  91. ostrevo, n., pogl. ostrivo.
  92. ostrẹ́zati, -am, vb. impf. herumspähen, tudi: zwecklos herumgaffen, herumlungern, Svet. (Rok.).
  93. ostrẹ́zovati, -ujem, vb. impf. = ostrezati, Svet. (Rok.).
  94. ǫ̑strež, m. der Barsch (perca fluviatilis), Mur., Cig., Valj. (Rad); ostrèž, -ę́ža, Frey. (F.).
  95. ostrgáča, f., pogl. ostrogača.
  96. ostŕgati, -stȓgam, -žem, vb. pf. rings abschaben; o. ribi luske; ostrgani kruh, das Raspelbrot, Cig.; — beschaben; lonec o., dimnike o., die Rauchfänge abfegen, Vod. (Izb. sp.); radieren: o. z nožičem zapisano besedo, Jan.; kože o., die Felle auf der Fleischseite glattschaben, schlichten, Cig.
  97. ostrgláča, f. der Knorrenstock, C.; — die Spreizstange, M.; — ( nam. ostrogljača? prim. ostrogača).
  98. ǫ́stric, m. = ostrc, die Schneide, kajk., ogr.- Valj. (Rad).
  99. ostríca, f. 1) die Schärfe, die Schneide, Cig., Jan., DZ.; britvina ostrica, pravi kmet, Levst. ( Glas.); — 2) der Felsenzacken, Cig.; — 3) neka riba, C., Ip.- Erj. (Torb.); — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — das Cyperngras (cyperus), Tuš. (R.); rumena o., das gelbliche Cyperngras (cyperus flavescens), C.; — die Schmiele (aira), Cig., C., Medv. (Rok.).
  100. ostrìč, -íča, m. der Arbeiter, der die Weingartpfähle spitzt, (ostríč) jvzhŠt.

   22.801 22.901 23.001 23.101 23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA