Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (23.101-23.200)

  1. orodár, -rja, m. der Werkzeugfabrikant, Cig., Jan., C., Bes.
  2. orǫ̑dək, -dka, m. das Werkzeug, Mur.; — das Organ, Mur., Jan., C.
  3. orǫ̑dən, -dna, adj. Zeug-: orodni les, das Zeugholz, C.
  4. orodíšče, n. das Zeughaus, V.-Cig.
  5. orǫ̑dje, n. das Werkzeug, das Instrument; coll. die Werkzeuge, das Zeug, die Geräthschaften; risalno o., das Reißzeug, Jan.; hišno o., das Hausgeräth, die Möbeln; (tudi: orọ̑dje, Dol.).
  6. orǫ̑dnica, f. die Zeugkammer, die Geräthskammer, die Rüstkammer, Cig., C., Levst. (Pril.); — das Zeughaus, Cig.
  7. orǫ̑dnik, m. 1) = orodar, der Werkzeugverfertiger, C.; — 2) der Geräthkasten, Cig.; — 3) der Instrumental ( gramm.), Jan.
  8. orǫ̑dovati, -ujem, vb. impf. poltern, C.; = nemir delati, razbijati, Kras- Erj. (Torb.); orọ̑dovati, Štrek.
  9. orodovítiti, -ı̑tim, vb. pf. fruchtbar machen, befruchten, Mur.
  10. orǫ̑dovje, n. = orodje, Gor.
  11. orogrāf, m. goropisec, der Orograph.
  12. orografı̑ja, f. goropisje, die Orographie.
  13. órok, m. die Erbschaft, das Erbtheil, ogr.- Valj. (Rad); — pogl. urok.
  14. orǫ́kati, -am, vb. impf. singen, wie die Hirten dem Vieh zusingen, Guts., Jarn., Mur., Cig.
  15. orokavíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. Handschuhe anziehen, C.; z orokavičeno roko je vmes posegla diplomatija, SlN.
  16. orokováti, -ȗjem, vb. impf. erben, ogr.- Mik.; — dete orokuje vse od roditeljev, ogr.- Valj. (Rad); — prim. orok.
  17. orǫ̑mati, -am, vb. pf. umpilgern, pilgernd bereisen, Cig.
  18. orọ̑pati, -am, vb. pf. berauben, plündern, Cig., Jan., nk.
  19. orosíti, -ím, vb. pf. bethauen, benetzen.
  20. oroslȃn, m. = lev, Guts., Mur., Cig., Jan.; — prim. tur. arslan, madž. oroszlány, Mik.
  21. oroslȃnj, m. = oroslan, ogr.- Valj. (Rad).
  22. orožár, -rja, m. 1) der Waffenschmied, Cig., Jan., C.; — 2) der Waffenträger, Jap. (Sv. p.).
  23. orožárna, f. = orožnica, nk.
  24. orožárnica, f. 1) die Waffenschmiede, Cig.; — 2) die Rüstkammer, Mur., Nov.; das Arsenal, Cig., Jan.
  25. orǫ́žati, -am, vb. impf. waffnen, rüsten, Cig., Jan.
  26. orǫ́žən, -žna, adj. 1) Waffen-, Cig., Jan.; orǫ̑žni list, der Waffenpass, orožni patent, das Waffenpatent, Levst. (Nauk); — 2) waffentragend, wehrhaft, Cig., Jan.
  27. orǫ̑ženəc, -nca, m. der Bewaffnete, Zora, Bes.
  28. oroženẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Horn werden, hornicht werden, Cig.
  29. oroženík, m. = oroženec, Cig.
  30. orožẹníti se, -ím se, vb. pf. = oroženeti, Cig.
  31. orǫ́ženje, n. die Bewaffnung, Cig.
  32. orožíšče, n. der Waffenplatz, Mur., Cig., Jan.; — die Waffenkammer, C., Jap. (Sv. p.); — das Zeughaus, V.-Cig.
  33. orǫ́žiti, -rǫ̑žim, vb. pf. waffnen, ausrüsten, Mur., Cig., Jan.; orožil je svojih hlapcev tristo, Dalm.; orožíti, -ím, Dict.
  34. oróžje, n. die Waffe; coll. die Waffen; zgrabiti (za) o., zu den Waffen greifen; pod o. poklicati, einberufen, Levst. (Pril.); biti pod orožjem, unter Waffen stehen, Cig.; v orožje devati vojsko, das Heer mobilisieren, Levst. (Nauk); = vojake v orožje klicati, Jan. (H.); — orožjè, ogr.- Valj. (Rad), orǫ̑žje, Dol.
  35. orožjenǫ̑səc, -sca, m. der Waffenträger, Cig.
  36. orožjenǫ́sən, -sna, adj. waffentragend, Cig.
  37. orožjenǫ́ša, m. = orožjenosec, Let.
  38. orožnàt, -áta, adj. bewaffnet, ogr.- M., C.; orožnata vojska, C.
  39. orǫ̑žnica, f. die Waffenkammer, die Rüstkammer, Mur., Cig., C.; orožnica, t. j. tista shramba, kjer imajo orožje, Levst. (Zb. sp.); das Waffenhaus, das Zeughaus, das Arsenal, Cig., Jan., DZ.
  40. orǫ̑žničar, -rja, m. der Rüstmeister, Cig.
  41. orožník, m. der Bewaffnete, Dict., Mur., Jan.; močan o., Krelj, Trub.; nje strelci ne bodo mogli streljati, nje orožniki se ne bodo mogli braniti, Dalm.; — orǫ̑žnik, = žandarm, Cig., nk.
  42. orožnı̑štvọ, n. die bewaffnete Macht, DZ.
  43. orság, m. das Reich, kajk.- Valj. (Rad); — iz madž.
  44. ȏrsati se, -am se, vb. impf. = rsati se, sich balgen, raufen, schäkern (im Spiel, von Kindern und Thieren), Mur., Jan., C., Št.
  45. orsēlja, f. die Orseille ( chem.), Cig. (T.).
  46. ortografı̑ja, f. pravopis, die Orthographie.
  47. orúbiti, -im, vb. pf. pfänden, C.
  48. orumenẹ́ti, -ím, vb. pf. gelb werden, Cig., Jan.
  49. orumenẹ́vati, -am, vb. impf. ad orumeneti; gelb werden, Jan., C.
  50. orumeníti, -ím, vb. pf. gelb machen, Cig.
  51. orumę́njati, -am, vb. impf. ad orumeniti: pšenica se je orumenjala, Jurč.
  52. orȗžək, -žka, m. ein entkörnter Maiskolben, BlKr.; (oruždžek), kajk.- Valj. (Rad).
  53. orúžiti, -rȗžim, vb. pf. entkörnen: o. koruzo, C., jvzhŠt.; aushülsen ( z. B. Bohnen), Jan. (H.); ausschlauen, schälen: orehe o., Cig., Jan.
  54. osádrati, -am, vb. pf. umgipsen, Cig.
  55. osár, -rja, m. = sršenar, der Wespenbussard (pernis apivorus), C.
  56. osəmdesetę̑r, num. achtzigerlei; — osemdesetero glav živine, achtzig Stück Vieh.
  57. osəmdesetę̑rən, -rna, adj. achtzigfach.
  58. osəmdesetę̑rica, f. eine Zahl von 80 Stück, Cig.
  59. osəmdesetę̑rnat, adj. = osemdeseteren.
  60. ǫ́səmdesetkrat, adv. achtzigmal.
  61. ǫ́səmdesetkratən, -tna, adj. achtzigmalig.
  62. osəminštiridesetę̑rəc, -rca, m. das Tetrakontaoktoeder, Cig. (T.), C.
  63. ǫ́səmkrat, adv. achtmal.
  64. ǫ́səmkratən, -tna, adj. achtmalig.
  65. ǫ́semred, num. = osemdeset, Kor.- Mur.
  66. ǫ́semredni, ** num. = osemdeseti, Kor.- C.
  67. osẹrẹ́ti, -ím, vb. pf. grau werden, Jan.
  68. osę́rjati, -am, vb. impf. = osirati, Mur., Vod. (Izb. sp.).
  69. osẹ̑vər, adv. = osevre, Črniče ( Goriš.).
  70. osevrẹ̑, adv. um diese Zeit: lani o., Erj. (Izb. sp.).
  71. osevrẹ̑j, adv. = osevre, Dol.
  72. osídrati, -sı̑dram, vb. pf. verankern, Jan. (H.).
  73. osír, -rja, m. das Wespennest, Mur., Cig., Jan.; drezati v osir, Jurč.
  74. osírati, -am, vb. impf. ad osrati; o. kaj, bescheißen, Cig.; — o. koga, (preprosto) Übles jemandem nachreden, ihn verleumden.
  75. osiromašẹ́ti, -ím, vb. pf. arm werden, verarmen, Mur., Cig., C.
  76. osiromášiti, -ȃšim, vb. pf. arm machen: o. se = osiromašeti, Cig.
  77. osirotẹ́ti, -ím, vb. pf. zur Waise werden, Mur., Cig., Jan., Mik., Jurč.; — verarmen, Dict., Cig., Jan.
  78. osirotíti, -ím, vb. pf. o. koga, jemanden zur Waise machen, C.
  79. osirovẹ́ti, -ím, vb. pf. roh werden: suho meso v vodi osirovi (wird rohem Fleische ähnlich), C.; — verwildern, Cig.
  80. oskǫ̑rək, -rka, m. ein abgezehrter Mensch, C.
  81. oskọ̑riš, m. = oskoruš, Mik.
  82. oskǫ́riti se, -ǫ̑rim se, vb. pf. verharschen, Cig.
  83. oskorjanína, f. die Incrustation, Cig. (T.).
  84. oskǫ́rjati, -am, vb. pf. o. kaj, etwas mit einer Kruste überziehen, Cig. (T.); nekatere apnene vode vse s kamenom oskorjajo, kar se va-nje dene, Vrtov. (Km. k.); o. se, sich mit einer Kruste überziehen, Cig., Jarn., Cig. (T.).
  85. oskorjȃva, f. = oskorjanina, Cig.
  86. oskorjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oskorjiti, oskorjati, Cig.
  87. oskǫ́rjiti, -skǫ̑rjim, vb. pf. = oskorjati, Cig., Jan.
  88. oskọ̑rš, m., Cig., Jan., C., vzhŠt.; (oskorš f., Vrtov. [Km. k.]); pogl. oskoriš, oskoruš.
  89. oskọ̑ruš, m. 1) der Speierling, die Garteneberesche und die Frucht derselben (sorbus domestica), M., C., (tudi: oskóruš), Valj. (Rad); kdo bi na oskoruš lazil po smokvo! Levst. ( LjZv.); — 2) die Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Torb.).
  90. oskọ̑ruša, f. = oskoruš 1), Mur., Jan., Tuš. (R.).
  91. oskọ̑ruševina, f. das Holz der Eberesche, C.
  92. oskọ̑rušnica, f. die Frucht der Garteneberesche, Jan.
  93. oskrȃbək, -bka, m. žabji oskrabki, der Froschlaich, Polj.
  94. oskralúpiti se, -lȗpim se, vb. pf. verkrusten, Vrt.; — prim. skorlup.
  95. oskrápəł, -pla, adj. zusammenziehend, herb, Kor.- Cig., Jan.
  96. oskráplost, f. zusammenziehender Geschmack, die Herbe, Cig., Jan.
  97. oskȓba, f. die Versorgung, M.; die Verpflegung, DZ.; oskrbo uživati, verpflegt werden, DZ.; o. ubogih, die Armenpflege, Cig. (T.); duhovna o., die Seelsorge, DZ.
  98. oskȓbən, -bna, adj. Pflege-: oskrbni oče, C.; Verpflegs-, Cig., Jan.
  99. oskrbẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) besorgen; o. kak posel, ein Geschäft besorgen; o. si kaj, sich etwas anschaffen, Cig., Jan.; — 2) versorgen; o. bolnika, einen Kranken versehen, Cig.; s pohišno opravo o., mit Möbeln versehen, einrichten, Cig., Jan.; — oskrbljen, versorgt.
  100. oskrbíšče, n. das Versorgungshaus, Cv.

   22.601 22.701 22.801 22.901 23.001 23.101 23.201 23.301 23.401 23.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA