Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (23.001-23.100)

  1. ordālije, f. pl. božja sodba, die Ordalien, Cig.
  2. ordinācija, f. zdravniško določevanje zdravil, die Ordination.
  3. ordinariāt, m. škofovski urad, škofovsko oblastvo, das Ordinariat.
  4. ordināta, f. die Ordinate ( math.), Cig. (T.).
  5. ordinīrati, -am, vb. pf. ( impf.) zdravilo določiti, (-evati), ordinieren.
  6. ordonānca, f. die Anordnung, die Soldatenbedienung bei höheren Befehlshabern, die Ordonnanz.
  7. órẹh, -ẹ́ha, m. die Walnuss, der Walnussbaum; navadni o. (juglans regia), Tuš. (R.); tudi: laški o., Cig., Jan.; ni piškavega oreha vreden = er ist keinen Schuss Pulver wert; laže, kakor bi orehe tolkel = er lügt ohne Scheu, Met.; — podzemeljski o. (trachis hypogaea), Tuš. (B.); — povodni o., sad (trapa natans), Tuš. (B.); = vodni ali bodeči o., Josch; — divji o., der Kreuzdorn (rhamnus alpina), Ip.; — svinjski o., das Saubrot (cyclamen), ogr.- C.; — strupeni o., das Krähenauge (nux vomica), Strp.
  8. orẹháča, f. orehova potica, C.
  9. orẹ̑har, -rja, m. = leščnikar 2), der Nussbeißer, der Nusshäher, Cig., Z.
  10. orẹ́hast, adj. nussförmig, C.; — nussfarben, Cig., Jan.
  11. orẹhíka, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
  12. orẹhnjáča, f. der Nussstrudel, kajk.- Valj. (Rad).
  13. orẹ́hov, adj. Nussbaum-: o. les; Nuss-: orehova lupina, die Nussschale; orehova potica.
  14. orẹ́hovəc, -vca, m. 1) der Nussbaumstamm, das Nussbaumholz, Mur.; — 2) der Nussstrudel: smetanci, orehovci ali kaki drugi "štruklji", LjZv.; — 3) neka rastlina, Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); der Steinklee (melilotus officinalis), C., Medv. (Rok.).
  15. orẹ́hovina, f. das Nussbaumholz.
  16. orẹ̑hovje, n. = orešje, Jan. (H.).
  17. orẹ́hovka, f. = orehar, leščnikar 2), der Nussknacker, Cig., Frey. (F.); — ( das Haselhuhn [tetrao bonasia], Cig.).
  18. órəł, -rla, m. der Adler; cesarski o., der Reichsadler; kraljevi o., der Kaiser- oder Königsadler (aquila imperialis), Erj. (Ž.); planinski o., der Steinadler (aquila fulva), Erj. (Ž.), Frey. (F.); ribji o., der Flussadler (pandion haliaetos), Erj. (Ž.); = morski o., Frey. (F.); o. kostižer, der Beinbrecher (falco ossifragus), Cig.; sivi o., der Schreiadler (aquila naevia), Frey. (F.).
  19. órəłčič, m. = orlič, C.
  20. órən, -rna, adj. 1) zum Ackern gehörig: ǫ̑rnọ železo, das Pflugeisen, C.; — 2) ackerbar, urbar, Cig., Jan., DZ.; orno polje, Cig., ogr.- C.; orne njive, Levst. (Nauk).
  21. orę́piti, -rę̑pim, vb. pf. mit einem Schweife versehen, beschweifen, Cig.
  22. orę̑pnica, f. das Hintergeschirr am Pferde, Cig.
  23. orẹ̑ščək, -čka, m. dem. orešek, orešec; 1) eine kleine Walnuss, ein kleiner Walnussbaum; — die Muscatnuss, Valj. (Rad); — divji o., die gefiederte Pimpernuss (staphylea pinnata), Medv. (Rok.); — 2) = stržek: orešček ali stržek je prifrčal in se skril pod ostrešje, LjZv.
  24. orẹ̑ščev, adj. von der Muscatnuss: oreščevo cvetje, die Muscatblüte, C.
  25. orẹ̑šəc, -šca, m. dem. oreh; = orešek 1); — die Muscatnuss, Dict., C., Valj. (Rad); — = kostanjevica, die Wassernuss (trapa natans), C.
  26. orẹ̑šək, -ška, m. dem. oreh; das Nüsschen; — die Muscatnuss, Cig., M.; — der Nussapfel, C.
  27. orẹ́šič, m. dem. oreh; das Nüsschen; — die Muscatnuss, C.
  28. orẹ̑šje, n. der Nussbaumwald.
  29. orẹ̑šji, adj. Walnuss-: orešji tat, Zv.
  30. órẹzən, -zna, adj. von etwas scharfem Geschmack, etwas herb, C.
  31. ǫ́rẹžnik, m. ein Schneidemesser mit zwei Handhaben, Mur., Cig., Met.; das Reifmesser, Cig.; = rezilnik, Svet. (Rok.).
  32. orgān, m. ustrojen del žive celote, ustroj, das Organ; osnovni, sestavljeni organi, Elementar-, zusammengesetzte Organe, Erj. (Som.); — (o človeškem glasu, o časniških glasilih itd.); osrednji o., das Centralorgan, DZ.
  33. organīst, m. orglavec, der Organist.
  34. organizácija, f. ustrojba, die Organisation, Cig. (T.), nk.
  35. organīzəm, -zma, m. ustrojstvo, der Organismus.
  36. organologı̑ja, f. die Organenlehre, die Organologie, Cig. (T.).
  37. orgānski, adj. ustrojen, organisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; organsko se razvijati, Str.
  38. ǫ̑rgəln, -lna, adj. Orgel-, Cig., Jan.
  39. ǫ̑rglanje, n. das Orgelspiel.
  40. ǫ̑rglar, -rja, m. 1) der Orgelbauer, Cig., Jan.; — 2) = orglavec, Cig.; — pocestni o., der Werkeldreher, Levst. (Nauk).
  41. ǫ̑rglarčək, -čka, m. dem. orglar 2), Preš.
  42. ǫ̑rglarski, adj. der Orgelbauer, den Orgelbau betreffend: o. mojster, der Orgelbaumeister, Jan.
  43. ǫ̑rglarstvọ, n. der Orgelbau, Jan.
  44. ǫ̑rglati, -am, vb. impf. die Orgel spielen.
  45. ǫ̑rglavəc, -vca, m. der Orgelspieler, Mur., Cig., Jan.
  46. ǫ̑rglavka, f. die Orgelspielerin, Cig.
  47. ǫ̑rgle, -gəl, f. pl. die Orgel; na orgle igrati; orgle prebirati, die Orgel spielen, Guts., Mur., Cig., Jan.; zna na o., er versteht das Orgelspiel, Guts.; orgle pojo, die Orgel lässt sich vernehmen, wird gespielt.
  48. ǫ̑rglice, f. dem. orgle; 1) die Drehorgel, der Leierkasten, Cig., Jan.; — 2) die Rohrflöte, die Panflöte, C., Št.; — 3) rdeče o., die rothe Orgelkoralle (tubipora musica), Erj. (Ž.).
  49. orglíšče, n. das Orgelchor: v cerkvi stati pod orgliščem pri velikih vratih, Levst. (Zb. sp.).
  50. orguláš, m. der Orgelspieler, Valj. (Rad).
  51. orhēstər, -stra, m. = orkester, Jan., Cig. (T.).
  52. orhēstika, f. plesna umetnost, die Orchestik, Cig. (T.).
  53. origáš, m. = orjaš, Mik., Valj. (Rad).
  54. origināl, m. izvirnik, prvopis, das Original.
  55. originālən, -lna, adj. izviren, Original-, originell, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  56. originālnost, f. izvirnost, die Originalität, Cig., Jan., nk.
  57. oriplam, m. die Oriflamme, Cig., Kos.
  58. orísati, -rı̑šem, vb. pf. zeichnen, beschreiben: oriši s to šibo okolo sebe ris, Jurč.
  59. orīz, m. = riž, der Reis (oryza), Nov.; — hs., prim. lat. oryza.
  60. orīzov, adj. Reis-, Nov.; orizovo polje, Levst. (Močv.).
  61. órja, f. das Ackern, Mur., Mik.; ob orji, zur Zeit des Ackerns, Cig.
  62. orják, m. der Riese, Guts., Mur., Jan., nk.
  63. orjákinja, f. die Riesin, Guts., Mur., nk.
  64. orjáš, m. der Riese, C., Mik.
  65. orjašíca, f. der Zirmet (tordylium), C.
  66. orjáški, adj. riesenhaft, Jan., M., nk.
  67. orjavẹ́ti, -ím, vb. pf. braun werden, Cig., Jan.
  68. orjáviti, -ȃvim, vb. pf. bräunen, Cig.
  69. orkān, m. vihar, der Orkan.
  70. orkēstər, -stra, m. prostor v gledališču med odrom in pritličjem, odločen za godbo, godčevski zbor, das Orchester, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  71. ǫ́rkljič, m. neko bajeslovno bitje: o. ima rdečo kapico, po noči se vozi po vodi in poje, Solkan- Erj. (Torb.).
  72. orleān, m. neka tkanina, der Orleans.
  73. orleānast, adj. aus Orleans.
  74. orlíca, f. 1) das Adlerweibchen, Slom.- Jan. (Slovn.), Let.; — 2) der Akelei (aquilegia vulgaris), Cig., Tuš. (R.).
  75. orlìč, -íča, m. dem. orel; ein junger Adler, Mur., Cig., Jan.; mladi orliči, Schönl.
  76. orlı̑čək, -čka, m. dem. orlič, Cig., Jan.
  77. orlíti se, -ím se, vb. impf. sich begatten (von Vögeln), C.; = pojati se (o kobili), Jan., Kor.- M.
  78. ǫ́rlji, adj. Adler-, Cig., Šol.; orlje gnezdo, Šol.; orlja plemena, Levst. (Nauk).
  79. orlonǫ̑səc, -sca, m. der Adlerträger, Cig.
  80. órlov, adj. Adler-, Mur., Cig., Jan.; orlovo oko, das Adlerauge, Cig.
  81. orlǫ́vski, adj. Adler-: Orlovska levovska Prijazen velja, Vod. (Pes.).
  82. orma, f. das Pferdegeschirr, V.-Cig.
  83. ormár, -rja, m. = omar, Mur., Zora.
  84. ormȃra, f. = omara, C.; ein in der Mauer angebrachter Schrank, Kras.
  85. ormárič, m. das Kästchen: nočni o., der Nachtkasten, DZ.
  86. ǫ̑rna, f. der Eimer, Jan.; der Wassereimer, C.; — prim. it., lat. urna.
  87. ornamēntika, f. okrasje, nauk o okrasju, die Ornamentik, Cig. (T.).
  88. ornāt, m. svečana oprava, der Ornat.
  89. 1. orníca, f. 1) das Pflügeland, urbarer Boden, Cig., Jan., C., BlKr.; — 2) der Hundswürger (cynanchum vincetoxicum), Bolc, Soča- Erj. (Torb.).
  90. 2. ǫ̑rnica, f. dem. orna; neka posoda, Kras.
  91. orník, m. der Ackersmann, C.
  92. ornína, f. der Pflügelohn, Cig.
  93. ornitolōg, m. ptičeslovec, der Ornitholog.
  94. ornitologı̑ja, f. ptičeslovje, die Ornithologie.
  95. orǫ̑bčati, -am, vb. pf. umrandeln, Cig.
  96. orǫ́biti, -im, vb. pf. mit einem Saum versehen, umsäumen.
  97. orǫ̑bje, n. die Außenlinie, die Contouren, Cig.
  98. orǫ̑bkati, -am, vb. pf. entkörnen: koruzo o., Cig.; (Nüsse) aus der grünen Schale nehmen, schlauen: orehe o., Cig.
  99. orǫ̑d, m. das Werkzeug, Mur., Cig., Jan., Mik.
  100. orǫ̑d, f. = orod m., Ravn.

   22.501 22.601 22.701 22.801 22.901 23.001 23.101 23.201 23.301 23.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA