Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (22.401-22.500)

  1. okremeníti, -ím, vb. pf. zum Kiesel machen, Cig.; o. se, verkieseln, Cig. (T.); — o. se, sich abhärten: utrditi in okremeniti se, LjZv.
  2. 1. okréniti, -krę́nem, vb. pf. umwenden: o. voz, Cig., BlKr.; o. na desno, levo, rechts, links einlenken, Cig.; o. na stransko pot, LjZv.; — o. se, sich umwenden, sich umdrehen, Cig., M., DZ.; — okrenilo se je na bolje, es hat sich zum Bessern gewendet, Cig., SlN.
  3. 2. okrẹ́niti, -nem, vb. pf. hart, starr, steif werden, Cig., C., Mik.; mast okrene (gerinnt), Cig., Jan.; zemlja okrene od mraza, Z.; erstarren: od mraza okrenejo čebele, Gol.; — okrenjen, erstarrt, Jan. ( nam. okrepel).
  4. okrẹ̀p, -krẹ́pa, m. 1) die Haut, die sich über flüssigen Speisen u. dgl. bildet, Podgorjane- Štrek. (LjZv.); — o. (krvi), die Blutstockung, Cig.; — 2) die Verstärkung (eines Lautes), Zora.
  5. okrẹ̑pa, f. die Stärkung, Jan., Cig. (T.), Bes.; die Erquickung, Jan., C.; ljud in žival potrebuje odduška in okrepe, Erj. (Izb. sp.).
  6. okrẹpčáłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, Mur., nk.
  7. okrẹpčálọ, n. das Stärkungsmittel, die Erquickung, C., Z.
  8. okrẹpčȃnje, n. die Stärkung, die Labung.
  9. okrẹpčáti, -ȃm, vb. pf. 1) steif machen, aussteifen, Cig.; — 2) stärken, erquicken, laben; o. se, sich stärken, sich erquicken; o. se z jedjo in pijačo; — 3) intr. halsstarrig werden: oni okrepčajo, so trdovratni, Krelj.
  10. okrẹpčȃva, f. die Stärkung, die Erquickung.
  11. okrẹpčávanje, n. = okrepčevanje, Cig.
  12. okrẹpčávati, -am, vb. impf. = okrepčevati.
  13. okrẹpčeváłən, -łna, adj. erquickend, Cig., nk.
  14. okrẹpčevalíšče, n. ein Ort, wo man sich erquickt, die Restauration, C.
  15. okrẹpčevȃnje, n. das Stärken, das Erquicken.
  16. okrẹpčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad okrepčati; stärken, erquicken.
  17. okrẹpčevȃvəc, -vca, m. der Erquicker.
  18. okrẹ́pəł, -pla, adj. erstarrt, C.
  19. okrẹ́pən, -pna, adj. = okrepčevalen, Cig.
  20. okrẹpenẹ́ti, -ím, vb. pf. erstarren, Jan. (H.).
  21. okrẹpíti, -ím, vb. pf. stärken, erquicken; o. se z vinom, Pjk. (Črt.); — o. se, an Kraft, Stärke gewinnen, Cig., Jan.
  22. okrẹ̑pljaj, m. die Stärkung, Bes.
  23. okrẹ́pljati, -am, vb. impf. ad okrepiti, stärken, C.
  24. okrẹpljénje, n. die Stärkung, kajk.- Valj. (Rad).
  25. okrẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. = okrepljati, Jan.
  26. okrẹpnẹ́ti, -ním, vb. pf. = okrepniti, erstarren: roka je okrepnela (= otrpnila), Dalm.
  27. okrẹ́pniti, -krẹ̑pnem, vb. pf. hart werden, erstarren, Dict., Mik.; o. od mraza, vzhŠt.- C.; kruh okrepne, das Brot wird fest, C.
  28. okresáč, m. 1) der Lichtputzer, Z., Valj. (Rad); — 2) pl. okresači, die Zitterflechten im Gesicht.
  29. okrésati, -krę́šem, vb. pf. grob behauen, Cig.; kamen o., die scharfen Ecken des Steines abstumpfen, Cig.; drevo o., den Baum abästen, Z.; — o. koga, jemanden abprügeln, M., Z., Zora; — o. se, sich durch Anschlagen verwunden, Z.
  30. okresávati, -am, vb. impf. ad okresati; grob behauen, Cig.; — o. se, mit den Füßen an einander streifen, Jan. (H.).
  31. okresíne, f. pl. abgehauene Steinstückchen, Äste u. dgl., Cig., C.
  32. okrę̑šljaj, m. ein Wald zwischen Gereutwiesen, Z.; — prim. okrišljaj.
  33. okrèt, -krę́ta, m. die Wendung, Cig. (T.); — die Kehre, Telov.; — der Umschwung, C.
  34. okretáč, m. ein Halswirbel: der Dreher (epistropheus), Erj. (Som.).
  35. okretálọ, n. die Drehmaschine, Jan. (H.); orglice na o., die Drehorgel, Jan. (H.).
  36. okrę́tati, -tam, -čem, vb. impf. ad 1. okreniti; umwenden, Z.; — o. se, sich drehen, Cig.
  37. 1. okrę́tən, -tna, adj. regsam, flink, gewandt, Cig., Jan., C., DZ.; — rotatorisch, h. t.- Cig. (T.).
  38. 2. okrę́tən, -tna, adj. = nemaren, gnusen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); menda nam. ohreten; prim. 1. hretiti se.
  39. okrę́tnost, f. die Flinkheit, die Gewandtheit, Cig., Jan., C.; die Routine, Cig. (T.).
  40. okretúlja, f. die Rotationsmaschine, h. t.- Cig. (T.).
  41. okrẹ́vanje, n. die Wiedergenesung, die Reconvalescenz, Cig., Jan., C.
  42. okrẹ́vati, -am, vb. pf. 1) gesunden, zu Kräften gelangen, sich erholen, Cig., Jan., C.; — 2) stärken: svojo dušo o., C.; — o. se, sich erholen, Kr., LjZv.
  43. okrẹ́vavəc, -vca, m. der Reconvalescent, Cig., Jan., Nov.
  44. okŕgati, -am, vb. pf. besudeln, beschmutzen, Cig.
  45. okŕhati, * -kȓham, vb. pf. schartig machen; kako rezilo o., ein Schneidewerkzeug abstumpfen.
  46. okȓhək, -hka, m. ein abgebrochenes Stückchen (von Stein, Holz u. dgl.), C., Z.
  47. okŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. anbrechen.
  48. okríčati, -ím, vb. pf. o. kaj, etwas verschreien, C.
  49. okríliti, -im, vb. pf. mit Fittigen versehen, beflügeln, Cig.; — rus.
  50. okrı̑lja, f., Meg.- Mik.; pogl. okrilje 1).
  51. okrı̑lje, n. 1) die Schürze, Jan., Dalm.- M., C.; — figovo listje sta skup splela in sta si okrilje storila, Jap. (Sv. p.); — 2) der Saum (eines Kleides), M., Z., Krelj; — 3) (po hs.) der Schirm ( fig.), Cig. (T.); der Schutz, die Fittige ( fig.), Mur., Cig., Jan., C., nk.
  52. okrı̑nkati, -am, vb. pf. maskieren, ZgD.
  53. okríšəlj, -šlja, m. = okrišljaj, C.
  54. okrı̑šljaj, m. 1) der Umkreis, C.; — 2) die Heuscheibe auf Wiesen, C.; — prim. okrešljaj; iz nem. Kreis (?).
  55. okrı̑špati, -am, vb. pf. abkrispeln; — abprügeln, Z., M.
  56. okríti, -krı̑jem, vb. pf. rings bedecken, Mur., Cig.
  57. okrı̑va, f. die Beschuldigung, Cig., C.
  58. okriválọ, n. die Decke, M.
  59. okrívati, -am, vb. impf. ad okriti; rings bedecken, Z.
  60. okrívən, -vna, adj. Beschuldigungs-: okrı̑vna priča, der Belastungszeuge, Cig.
  61. okrivẹ́ti, -ím, vb. pf. krumm werden, Jan. (H.).
  62. okrivíčiti, -ı̑čim, vb. pf. = okriviti 2), 3), Cig., Jan., Let.
  63. okrivíti, -ím, vb. pf. 1) krumm machen, Jan. (H.); — 2) beschuldigen, inculpieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) o. se, sich schuldig machen: o. se drugih greha, C.; — sich zuschulden kommen lassen, Cig.
  64. okrı̑vljaj, m. die Beschuldigung, Jan.
  65. okrivlję́nəc, -nca, m. der Beschuldigte, Cig., Jan., DZ.; (okrívljenec) Levst. (Nauk).
  66. okrivljeník, m. = okrivljenec, DZ.
  67. okrivljénje, n. die Beschuldigung, Jan., SlN.
  68. okrivlję́nka, f. die Beschuldigte, Cig.
  69. okrivník, m. der Beschuldiger, der Inculpant, Cig.
  70. okrı̑vnja, f. die Beschuldigung, Jan. (H.).
  71. okrivovę́rčiti, -vę̑rčim, vb. pf. verketzern, C.
  72. okrížəlj, -žlja, m. die Heuscheibe auf Wiesen, Poh.- C.; — prim. okrišelj, okrišljaj.
  73. okrı̑žje, n. das Gitter, Jan.
  74. okŕkniti, -kȓknem, vb. pf. hart, steif, starr werden, Jan.; jajce okrkne, kadar se mej kuhanjem strdi, Lašče- Erj. (Torb.); — verstockt, starrsinnig werden, Z.
  75. okŕmiti, -im, vb. pf. abfüttern, Z.
  76. okȓnəc, -nca, m. ein verstümmeltes Ding, der Mutz, Cig.
  77. okŕniti, -kȓnem, vb. pf. verstümmeln, Guts., Mur., Jan., Šol., Cig. (T.), nk.; — prim. stsl. okrъniti.
  78. okrnják, m. der Stumpf, Šol.
  79. okŕnjati, -am, vb. pf. verstümmeln, C.
  80. okŕnjenje, n. die Verstümmelung, Cig., Glas.
  81. okrnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad okrnjiti; verstümmeln, Cig., Jan.
  82. okŕnjiti, -im, vb. pf. verstümmeln, Cig., Jan.; — hs.
  83. okrǫ̑č, m. die Krümmung, C.
  84. okročiti, -im, vb. pf. krümmen, C.; okročen, gekrümmt, gebogen, vzhŠt., ogr.- C.
  85. okròg, -krǫ́ga, m. der Kreis, die Zirkelfigur, Mur., Cig.; — der Umkreis, der Rayon, Cig., Jan., DZ.; na okrogu, Schönl.- Valj. (Rad).
  86. okròg, I. adv. herum, in die Runde; okrog in okrog, ringsherum; — II. praep. c. gen. um — herum; okrog gore vojska se obrne, Jan. (Slovn.)- Mik.; — okrog deset let je že minulo, Jan. (Slovn.).
  87. okrǫ́gəł, -gla, adj. rund (kugelförmig, kreisförmig oder cylinderförmig); okroglega lica biti; nima okroglega v mošnji, er hat keinen Heller im Beutel, Cig., C.; okrogli vrh, die Kuppe, Cig.; o. denar, o. steber; — okroglo povedati, etwas Lustiges vorbringen, Z.; okrogla, eine lustige Weise, Cig.; okrogle peti, lustige Lieder singen, Cig., Vod. (Pes.); tiste naše okrogle izvirajo iz tega, kar Nemec imenuje "Lustigkeit", Zv.; okroglo zagosti, ein lustiges Stück aufspielen, Cig., M.
  88. okrǫ́gəłkast, adj. rundlich, Cig.
  89. okrǫ́glast, adj. rundlich; okroglasta ruda, die Niere ( mont.), Cig.
  90. okrǫ́glica, f. 1) die Rundung, Svet. (Rok.); — v okroglico se zavrteti, sich in die Runde drehen, Cv.; — 2) eine runde Gruppe: o. ljudi, Lašče- Levst. (Rok.); okroglico narediti, in die Runde treten, Ig (Dol.); — 3) die Umgegend, Štrek.; — 4) neka hruška, Jan. (H.).
  91. okrǫ́gličast, adj. rundlich: okrogličasta podkev, Jurč.; — kugelicht, Cig.
  92. okrǫ́glika, f. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  93. okroglína, f. 1) die runde Gestalt, die Rundung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); die Kugelform, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = okolica, die Umgebung, C., ogr.- Raič ( Nkol.); — 3) das Rondel, Cig.; — 4) neka vinska trta, M., C.
  94. okroglíšče, n. ein runder Platz, Z.; — das Rondel, Jan.
  95. okroglíti, -ím, vb. pf. rund machen, abrunden, Mur., Cig.
  96. okrǫ̑gljaj, m. die Runde, M.; der Umkreis: mesto je imelo v okrogljaju tri dni hoda, Ravn.- Valj. (Rad).
  97. okrogljáš, m. okrogljaši, Kugelkäfer, Cig. (T.).
  98. okrogljénje, n. das Runden, Cig.
  99. okroglolíčən, -čna, adj. von rundem Gesicht; okroglolično dekle.
  100. okrǫ̑gloma, adv. in die Runde, Z.; rundherum, Mur.

   21.901 22.001 22.101 22.201 22.301 22.401 22.501 22.601 22.701 22.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA