r (21.901-22.000)

21901. odrúšiti, -rȗšim, vb. pf. losbrechen: kamen o. od zidu, Bes.
21902. odrváti, -rújem, vb. pf. wegreißen, Levst. (Zb. sp.).
21903. odrvenẹ́l, adj. = odrevenel; — steif ( stil.), Cig. (T.).
21904. odrvenẹ́lost, f. = odrevenelost, die Erstarrung, Erj. (Som.); — der Starrkrampf, Cig. (T.).
21905. odrvenẹ́ti, -ím, vb. pf. = odreveneti, Mur., BlKr.
21906. odŕzati, -dȓzam, -žem, vb. pf. 1) bekratzen, Cig., Jan.; o. kožo, Nov.; — 2) (die Wolle) kämmen, Jan.
21907. odskopáriti, -ȃrim, vb. pf. abkargen, Cig.
21908. odsprẹ̑d, adv. = odspredaj, Trub., Kr.
21909. odsprẹ́da, adv. = odspredaj, C.
21910. odsprẹ́daj, adv. vorne.
21911. odsprẹ̑dje, n. die Façade, Jan.; — der Vordergrund, nk.
21912. odsprẹ̑dnji, adj. = sprednji, der vordere.
21913. odsr̀d, -sŕda, m. die Rache, Mur.
21914. odsrdíti se, -ím se, vb. pf. sich rächen: o. se nad kom, Mur.; odsŕditi se, Danj. (Posv. p.).
21915. odsrdník, m. der Rächer, C.
21916. odsrẹ́bati, -bam, -bljem, vb. pf. schlürfend wegtrinken, abschlürfen.
21917. odsrẹ́dən, -dna, adj. centrifugal, Cig. (T.); odsrẹ̑dna sila, die Centrifugalkraft, C.
21918. odsrẹ́dnost, f. die Centrifugalkraft, Cig. (T.).
21919. odsŕkati, -sȓkam, -čem, vb. pf. schlürfend wegtrinken, wegnippen.
21920. odsŕkniti, -sȓknem, vb. pf. mit einem Schlurf wegtrinken, wegnippen.
21921. odstrahováti, -ȗjem, vb. pf. abschrecken: angela z grehi o., Krelj.
21922. odstrȃnək, -nka, m. die Entfernung: časni o. iz službe, die Suspension vom Amte, DZ.
21923. odstranı̑təv, -tve, f. die Beseitigung, Šol.
21924. odstraníti, -ím, vb. pf. beiseite schaffen, beseitigen, Cig., Jan., nk.; — prim. rus. otstranítь.
21925. odstranjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odstraniti, nk.
21926. odstránski, adj. abgelegen, entfernt, C.; abseitig, Mur.; v odstranskem zatišju, Jurč.
21927. odstraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad odstrašiti; weg-, zurück-, abschrecken, C.; odstraševali so je od zidanja, Dalm.
21928. odstrašíłən, -łna, adj. abschreckend: o. zgled, DZ.
21929. odstrášiti, -strȃšim, vb. pf. wegschrecken, zurückschrecken, abschrecken, Mur., Cig.
21930. odstrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. 1) ausparieren: sunek o., Cig.; — o. koga, jemandes Dienste zurückweisen, ihn abweisen, C.; — 2) o. koga, jemandem nachspähen, bis er verschwindet, C.; — durch List jemanden wegbringen, wegschaffen, C.
21931. odstrẹ̑ga, f. die Abweisung, C.
21932. odstrẹ́gati, -am, vb. impf. ad odstreči, C.
21933. odstrẹlíti, -ím, vb. pf. wegschießen; ptiču perotnico, zajcu nogo o.
21934. odstŕgati, -stȓgam, -žem, vb. pf. weg-, abschaben, abkratzen; — wegradieren.
21935. odstríči, -strížem, vb. pf. mit der Schere wegschneiden, wegscheren; o. komu lase, o. ovci volno.
21936. odstrı̑žək, -žka, m. das mit der Schere Abgeschnittene, das Scherabschnitzel; odstrižki, die Abschnitzel (von Papier, Tuch, Blech u. dgl.), Cig.; — der Coupon, Cig., C.; izplačilni o., DZ.
21937. odstrojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odstrojiti, Cig.
21938. odstrójiti, * -im, vb. pf. abbeizen: o. dlako s kož, Cig.
21939. odstrúgati, -gam, -žem, vb. pf. abschaben, Mur., Cig.; — weg-, abdrechseln, Cig.; weghobeln, Jan. (H.).
21940. odstrugljáti, -ȃm, vb. pf. wegschaben, radieren, Cig.
21941. odstrȗžək, -žka, m. kar se odstruga, Cig.
21942. odstrúžiti, -im, vb. pf. abdrechseln, Cig.; — abhobeln, Cig.
21943. odškŕbiti, -im, vb. pf. absplittern, Cig.
21944. odškrc, m. ein abgeschnittener Fleck, Z., Jan. (H.); — pogl. aškrc.
21945. odškŕcniti, -škȓcnem, vb. pf. (einen Fleck) wegschneiden, Z., Jan. (H.).
21946. odškrípati, -pam, -pljem, vb. pf. eine schlechte Streichmusik beenden, abfiedeln, Cig.
21947. odškŕkniti, -škȓknem, vb. pf. = odškrniti, C., Z.
21948. odškŕniti, -škȓnem, vb. pf. mit einem gewissen Knirschlaut wegbrechen, C.; abklemmen, Cig.; — durch Aufdrehen jenen Laut verursachen, z. B. den Fasshahn oder ein Schloss öffnen, C., vzhŠt.- Valj. (Vest.); — aufschrauben, Mur.
21949. odškrnjáti, -ȃm, vb. pf. wegnagen, abkratzen, Cig.
21950. odškr̀t, -škŕta, m. = odškrc, C.; — pogl. aškrt.
21951. odškŕtati, -am, vb. pf. škrtajoč odgristi, odščipati, jvzhŠt.; — wegmeißeln, Cig.
21952. odškŕtniti, -škȓtnem, vb. pf. = odškrniti, Jan.
21953. odšrȃvbati, -am, vb. pf. = odšravfati, Cig.
21954. odšrȃvfati, -am, vb. pf. = odviti, losschrauben; — aufschrauben, zurückschrauben; — prim. šravfati.
21955. odštŕkniti, -štȓknem, vb. pf. wegspritzen, Cig.; wegschnellen, Cig.; — entwischen, Mur.
21956. odšundráti, -ȃm, vb. pf. 1) sich polternd entfernen, Cig.; — 2) aufhören zu poltern.
21957. odtelegrafováti, -ȗjem, vb. pf. abtelegraphieren, DZ.
21958. odterína, f. das Weggebrochene, C.; — prim. odtreti.
21959. odtę̑rjati, -am, vb. pf. (einen Theil einer Schuld) durch Fordern abdringen, Mur., Z.
21960. odtı̑ranje, n. die Wegtreibung, Jan. (H.).
21961. odtı̑rati, -am, vb. pf. wegtreiben, einhertreibend entfernen; odtirali so vjete tatove v mesto.
21962. odtirávati, -am, vb. impf. ad odtirati, Jan. (H.).
21963. odtovoríti, -ím, vb. pf. (die Saumlast) abladen, Cig.
21964. odtŕditi, -im, vb. pf. locker machen; o., kar je pritrjeno: o. čep, Cig.
21965. odtrẹ́biti, -im, vb. pf. beim Putzen entfernen; wegputzen.
21966. odtrę́sati, -am, vb. impf. ad odtresti; wegschütteln.
21967. odtresováti, -ȗjem, vb. impf. = odtresati, Z.
21968. odtrę́sti, -trę́sem, vb. pf. (einen Theil) wegschütteln; odtresti nekoliko jabolk z jablane, ako jih je preveč na njej; — losrütteln, Cig.; — von sich schütteln: o. jarem, Z.; — prim. otresti.
21969. odtrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. wegbrechen: dva zoba so revežu odtrli, SlN.
21970. odtŕganje, n. die Wegreißung.
21971. odtŕgati, -tȓgam, vb. pf. weg-, abreißen; o. desko od plota; rožo o.; — abbrechen: komu kaj od plačila o.; — o. se, abreißen ( intr.); gumb se mi je odtrgal; — o. se, sich losreißen; pes, ki je bil privezan, se je odtrgal; — ne morem se od doma o., ich kann nicht vom Hause loskommen, C.; — o. se vsega, sich von allem losreißen, Ravn.
21972. odtŕgniti, -tȓgnem, vb. pf. = odtrgati, C.
21973. odtrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad odtrgati; abreißen, losreißen; — abbrechen: od plačila o.; — o. se, abreißen ( intr.); sich losreißen.
21974. odtrínjati, -am, vb. impf. ad odtrniti, Jan.
21975. odtŕniti, -nem, vb. pf. = utrniti: luč o., Z.; ( pogl. otrniti); — weg-, ausspritzen, Jan.
21976. odtrǫ́biti, -im, vb. pf. aufhören (auf einem Horn oder auf einem andern Instrumente) zu blasen; pastir je odtrobil; abblasen.
21977. odtrohnẹ́ti, -ím, vb. pf. abmodern; kolom so v zemlji tičeči konci odtrohneli.
21978. odtrúpati, -am, vb. pf. wegschlagen, Jan. (H.).
21979. odtrúpiti, -im, vb. pf. weg-, abschlagen, Jan.; rog o., das Horn abstoßen, Mur.; Bog že ve, kateri kozi rog odtrupi = Gott weiß schon, wen er züchtigen soll, Mur.
21980. odtrupljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odtrupiti, Jan. (H.).
21981. odtŕzniti, -tȓznem, vb. pf. ein wenig öffnen: vrata, okno o., Bes., C.; ( nam. ot-vrzniti; pogl. otrzniti).
21982. odtȓžək, -žka, m. etwas Abgerissenes, Valj. (Rad).
21983. odtvȃrjati, -am, vb. impf. ad odtvoriti; (das Vermachte) aufmachen, öffnen, V.-Cig., ogr.- C.; o. okno, durch Schieben öffnen, Cig.
21984. odtvoríti, -ím, vb. pf. 1) (das Vermachte) aufmachen, V.-Cig.; o. okno, durch Schieben öffnen, aufschieben, Cig.; öffnen, Jan.; o. sod, da vino iz njega teče, C.; — 2) o. komu, jemanden entzaubern, ihm den Zauber lösen, Tolm.- Erj. (Torb.).
21985. odudȃr, m. der Rückstoß, h. t.- Cig. (T.).
21986. odumrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. = odmreti, Dict.
21987. odȗra, f. 1) der Abscheu, der Ekel, C.; — 2) etwas Abscheuliches: das Scheusal, Z.; die Missgeburt, C.; — (psovka) kajk.- Valj. (Rad).
21988. odúren, -rna, adj. verdrießlich, Mur.; — unfreundlich: o. človek, Celjska ok.; — widrig, unangenehm, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.; odurno obnašanje, abstoßendes Benehmen, Cig.; odurne podobe, odurni obrazi, Jurč.; — verhasst, ogr.- C.
21989. odurẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) = otrpniti, verstockt werden, C.; — 2) scheu, wild werden, verwildern, Jan., Lašče- Erj. (Torb.), Let.; — odurel, verwildert, Jan.; tölpelhaft, C.
21990. odurẹ́vati, -am, vb. impf. ad odureti, Bes.
21991. oduríti, -ím, vb. pf. 1) verhasst machen: ženo so mu odurili, C.; — o. se, verhasst werden, Abscheu erregen, Jan., C.; odurijo se nam tudi najlepša usta, Jurč.; — 2) pogl. odduriti.
21992. odurjávati, -am, vb. impf., pogl. oddurjavati.
21993. odȗrnež, m. ein abscheulicher Mensch: grešni odurnež, Levst. (Zb. sp.).
21994. odúrnost, f. die Abscheulichkeit, die Hässlichkeit, Jan., ogr.- M., Valj. (Rad), nk.; der Greuel, Meg.
21995. odvaríti, -ím, vb. pf. (das Loth) wieder abschmelzen, ablöthen, Cig.
21996. odvárjati, -am, vb. impf. ad odvariti; ablöthen, Cig.
21997. odvečę̑ra, adv. = od večera, nachmittags, Mur., vzhŠt.
21998. odvečę̑rən, -rna, adj. nachmittägig, Mur.
21999. odvečę̑rjati, -am, vb. pf. mit dem Abendessen fertig werden.
22000. odvečę̑rka, f. 1) der Nachmittag, C., Mik.; — 2) das Nachmittagsmahl, die Jause, Mur., C.

   21.401 21.501 21.601 21.701 21.801 21.901 22.001 22.101 22.201 22.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani