Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (21.401-21.500)

  1. obvrstíti se, -ím se, vb. pf. nach einander an die Reihe kommen, LjZv.
  2. obzı̑r, m. = ozir, die Rücksicht, nk.; brez obzira, nk.
  3. obzírən, -rna, adj. rücksichtsvoll, nk.
  4. obzòr, -zóra, m. 1) die Rundschau, der Ueberblick, Jan., Cig. (T.); — 2) der Horizont, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., nk.; ( češ.).
  5. obzórən, -rna, adj. zum Horizont gehörig: obzǫ̑rni krog, der Horizontalkreis, Cig. (T.).
  6. obzǫ̑rje, n. = obzor 2), Jan., nk.
  7. obzǫ̑rnik, m. der Horizontalkreis, Cig. (T.), Jes.
  8. obzrę́ti, -zrèm, vb. pf. mit dem Blicke umfassen, überschauen, Z.
  9. obžaríti, -ím, vb. pf. umstrahlen, Z.; — bestrahlen, Cig.
  10. obžı̑rati, -am, vb. impf. ad obžreti, befressen, Cig.; — o. koga, jemandem Übles nachreden, Jan. (H.).
  11. obžrẹ́ti, -žrèm, vb. pf. befressen, Cig.
  12. obžŕtati, ** -am, vb. pf. bethören, bevortheilen, Guts.- Cig.
  13. ocaríniti, -ı̑nim, vb. pf. verzollen, Cig. (T.), DZ.; — prim. carina.
  14. ocarinjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ocariniti; verzollen, DZ.
  15. ocę́rjanje, n. die Grimasse, Habd.- Mik.
  16. oclár, -rja, m. = jeklar, Mur.
  17. ocmáriti, -im, vb. pf. anschmoren, Cig.
  18. ocọ̑prati, -am, vb. pf. verzaubern, verhexen, Cig.
  19. ocrẹ́ti, -crèm, vb. pf., pogl. ocvreti.
  20. ǫ̑ctar, -rja, m. der Essighändler, der Essigbrauer, Jan.
  21. octárnica, f. die Essigfabrik, Jan., Cig. (T.).
  22. ocúkrati, -am, vb. pf. bezuckern; — candieren, Mur., Cig.
  23. ocȗrək, -rka, m. der Eiszapfen, Cig., BlKr., Tolm.
  24. ocvȃra, f. = ocvrta jed: z mastjo zabeljena ocvara, Levst. (Zb. sp.).
  25. ocvę̑rati, -am, vb. impf. = ocvirati, C.
  26. ocvę̑rkovica, f. = ocvirkovica, vzhŠt.
  27. ocvı̑rati, -am, vb. impf. ad ocvreti; im Fett backen; Dal bi vsega, kar se v loncu kuha, Kar se peče in ocvira, Levst. (Zb. sp.); — (den Speck) zerlassen, Mur., Danj.- Mik.
  28. ocvı̑rčək, -čka, m. dem. ocvirek.
  29. ocvı̑rək, -rka, m. die Speckgriebe.
  30. ocvı̑rkov, adj. Speckgrieben-: ocvirkova potica, Dol.; o. dan, (šaljivo) der Fleischtag ( opp. Fasttag), Z.
  31. ocvı̑rkovica, f. = ocvirkova potica, Idrija, Gor.
  32. ocvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. im Fett backen, abkröschen; ocvrto meso; ocvrti piščanci; ocvrti jabolčni krhlji, Cig.; — (das Fett, den Speck) zerlassen, Mur.
  33. ocvŕtje, n. das Eierschmalz, Jan. (H.).
  34. očȃlar, -rja, m. 1) der Brillenmacher, Cig., Jan.; — 2) der Brillenträger, Cig.
  35. očȃlarica, f. = naočarka, die Brillenschlange, Bes.
  36. očȃra, f. die Bezauberung, Cig.
  37. očárati, -am, vb. pf. bezaubern, Cig., Jan., nk.
  38. očȃrli, m. pl., BlKr.; pogl. očali.
  39. očarljìv, -íva, adj. bezaubernd: o. pogled, SlN.
  40. očarováti, -ȗjem, vb. impf. ad očarati; bezaubern, Cig., Jan.; Bog zna, katero oko mi očaruje jagnjeta nežna, Zv.
  41. očemę́riti, -ę̑rim, vb. pf. 1) vergiften, Dalm.- M.; — verbittern, vergällen, Cig. (T.), M.; — 2) o. se, aufgebracht werden, Mur.
  42. očemǫ̑rəc, -rca, m. der Vatermörder, C.
  43. očetomòr, -mǫ́ra, m. der Vatermord, Cig., Jan., nk.
  44. očetomǫ̑rəc, -rca, m. der Vatermörder, Cig., Jan., nk.
  45. očetomǫ̑rka, f. die Vatermörderin, Cig., nk.
  46. očetomǫ̑rnik, m. = očetomorec, Cig.
  47. očetomǫ̑rski, adj. vatermörderisch, Cig., nk.
  48. očetomǫ̑rstvọ, n. der Vatermord, Cig., Jan., nk.
  49. očı̑tar, -rja, m. der Kritikaster, Cig. (T.); der Glossenmacher, Cig., Preš.
  50. očitosŕčən, -čna, adj. = odkritosrčen, Vrtov. (Vin.).
  51. očrčkáti, -ȃm, vb. pf. umkritzeln, Cig.; — bekritzeln, Jan.
  52. očrẹ̑pnica, f. die Schädelhaut, Cig.
  53. očrẹ̑vje, n. das Netz um das Gedärm, Cig., C.; loj od očrevja, Dalm.
  54. očrljenẹ́ti, -ím, vb. pf. roth werden, erröthen, C.
  55. óčrn, adj. etwas schwarz, Dict., C.
  56. očrnẹ́ti, -ím, vb. pf. schwarz werden, Cig., C.
  57. očŕniti, -im, vb. pf. 1) schwarz machen, abschwärzen, Mur., Cig.; — 2) anschwärzen, in üblen Ruf bringen; o. koga pri kom a. komu.
  58. očȓnkast, adj. etwas schwärzlich: očrnkasto oblačilo, C.
  59. očȓnkljast, adj. etwas schwärzlich, Dict.
  60. očrstvẹ́ti, -ím, vb. pf. frisch werden, Mur.; očrstvel, aufgefrischt, C.
  61. očŕstviti, -im, vb. pf. auffrischen, Mur.
  62. očrstvováti, -ȗjem, vb. impf. auffrischen, Jan.
  63. očr̀t, -čŕta, m. der Umriss, die Contour, Cig. (T.), C.; koščeni očrti pri očesu, Zv.; — der Abriss, Cig., Jan.; — eine übersichtliche Darstellung: krajepisen očrt, Levst. (Nauk); očrt potovanja, eine Reiseskizze, Cig.
  64. očŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) umstricheln, Cig.; — durch Striche, Linien abgrenzen, C.; — contourieren, skizzieren, Cig., Jan., Cig. (T.); — umschreiben: krogu očrtan mnogokotnik, Cel. (Geom.); — 2) mit Rissen versehen, bekratzen: drevo o., Cig.
  65. očȓtək, -tka, m. der Umriss, Cig., Jan., Cig. (T.), Vest.; prvi o., die Skizze, C.
  66. očŕtiti, -čȓtim, vb. pf. 1) o. se, einen Zauberkreis um sich ziehen, C.; — 2) drevo o., den Baum aufhacken, C.; z nožem o. drevo, mit dem Messer den Baum verletzen, GBrda; — o. se, sich die Haut beschinden, Cig.
  67. očvrstẹ́ti, -ím, vb. pf. frisch werden, Jan. (H.).
  68. očvrstíti, -ím, vb. pf. erfrischen, erquicken, Cig. (T.).
  69. očvrščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad očvrstiti, Cv.
  70. odȃrjati, -am, vb. impf. ad odorati; = odoravati, Jan.
  71. odbę́rati, -bę̑ram, vb. impf. = odbirati, Mur.
  72. odbę̑rək, -rka, m. der Auswurf, C.; le odberki ljudi so taki, Ravn.
  73. odbı̑ra, f. die Sichtung, die Auswahl, Cig., C.
  74. odbiráč, m. der Ausklauber, der Sichter, Cig.
  75. odbiráłən, -łna, adj. Aushebungs-: odbirȃłni okraj (za konje), DZ.
  76. odbiralíšče, n. der Assentplatz (für Pferde), DZ.
  77. odbirȃłnica, f. die Scheidestube (beim Bergbau), Cig.
  78. odbíranje, n. das Aussondern, das Sichten.
  79. odbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad odbrati; auslesen und absondern, aussondern, sichten, sortieren.
  80. odbíravəc, -vca, m. kdor odbira, der Scheider, Cig.
  81. odbíravka, f. die Scheiderin, die Sichterin, Cig.
  82. odbı̑rək, -rka, m. was ausgeschossen wurde, die Ausschussware, der Schofel, pos. pl. odbirki, Cig., Jan., M., C.
  83. odbòr, -bóra, m. der Ausschuss, das Comité, Cig., Jan., nk.; deželni o., der Landesausschuss, Cig., Jan., nk.; občinski o., der Gemeindeausschuss, Cig., Jan., nk.; čitalnični o., das Lesevereinscomité, Cig., Jan., nk.; izvršilni o., das Executivcomité, DZ.
  84. odbórən, -rna, adj. 1) = izboren, C.; — 2) = odborski, Cig.
  85. odbǫ̑rnik, m. das Ausschuss-, das Comitémitglied, Cig., Jan., nk.; deželni odbornik, das Mitglied des Landesausschusses, nk.
  86. odbǫ̑rništvọ, n. 1) das Amt eines Ausschuss- oder Comitémitgliedes; o. vzprejeti, prevzeti, nk.; — 2) = odborniki, Jan. (H.).
  87. odbǫ̑rski, adj. den Ausschuss betreffend, Ausschuss-: odborske seje, Ausschusssitzungen, nk.
  88. odbǫ̑rstvọ, n. = odborništvo, nk.
  89. odbránəc, -nca, m. der Auserwählte, SlN.; — der Delegierte, der Verordnete, Cig.; sodni o., der Gerichtsabgeordnete, DZ.
  90. odbráti, -bérem, vb. pf. auslesen und absondern; kar je boljšega, za-se odbere; — ausersehen, auserwählen, Cig.; delegieren, designieren, Cig.; — ausmustern, ausscheiden, Mur., Cig., Jan.
  91. odbrbráti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu plappern.
  92. odbŕcati, -am, vb. pf. mit Fußstößen wegschaffen, M.
  93. odbremeníti, -ím, vb. pf. = razbremeniti, entlasten, Cig.
  94. odbrę́nčati, -ím, vb. pf. 1) summend entfliegen, entsummen; — 2) aufhören zu summen.
  95. odbrę̑nkati, -am, vb. pf. aufhören zu klimpern, abklimpern, Cig.
  96. odbrísati, -brı̑šem, vb. pf. wegwischen, Cig.; od kakega števila številko o., Z.
  97. odbríti, -brı̑jem, vb. pf. wegrasieren.
  98. odbrnẹ́ti, -ím, vb. pf. entsummen, Cig.
  99. odbróditi, -brǫ́dim, vb. pf. wegwaten.
  100. odbȓskati, -am, vb. pf. wegscharren.

   20.901 21.001 21.101 21.201 21.301 21.401 21.501 21.601 21.701 21.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA