Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (21.201-21.300)

  1. 1. obrisávanje, n. das Abwischen.
  2. 2. obrisávanje, n. das Skizzieren, M.
  3. obrı̑sək, -ska, m. die Skizze, der Entwurf, Cig., Jan., DZ.
  4. obrı̑sən, -sna, adj. schematisch, Cig.
  5. obrı̑sje, n. coll. die Contouren: kmalu je bilo videti obrisje male hišice, Jurč.
  6. obrı̑slja, f. = obrisača, das Handtuch, M.
  7. obrı̑snica, f. = obrisača, das Handtuch, Cig.
  8. obrı̑soma, adv. gestrichen (vom Trockenmaß), C.
  9. 1. obrisováti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. obrisati; abwischen; durch Wischen trocknen o. reinigen.
  10. 2. obrisováti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. obrisati; Umrisse machen, skizzieren, M.
  11. 1. obríti, -rı̑jem, vb. pf. 1) umwühlen, M.; — 2) mit den Händen das Unkraut ausraufend abjäten: pšenico o., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  12. 2. obríti, -brı̑jem, vb. pf. rasieren; o. se, sich rasieren; o. prašiča, das Schwein abhären; — drevje se je obrilo, die Bäume haben das Laub verloren, Cig.; — konj se je obril, das Pferd hat das Winterhaar verloren, Z.; (pomni: obriven, nam. obrit, C.).
  13. 1. obrívati, -am, vb. impf. mit den Händen das Unkraut ausraufen, jäten ( opp. pleti), Ip.- Mik., Kras, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  14. 2. obrívati, -am, vb. impf. rasieren, Z.
  15. obrízgati, -brı̑zgam, vb. pf. rings bespritzen, Cig.
  16. obrkávati se, -am se, vb. impf. sich flink bewegen, rührig, hurtig sein, vzhŠt.- C.
  17. obŕkniti se, -bȓknem se, vb. pf. sich hurtig umdrehen, C.
  18. obrlę́nəc, -nca, m. die Kreisbewegung, der Wirbel, Mur.; v o. se sukati, sich im Wirbel drehen, Mur.; vse gre v o., vzhŠt.; v o. gnati, Raič ( Let.); veterni o., der Windwirbel, Cig.
  19. obrlẹ́ti, -ím, vb. pf. schwachsichtig werden, Dol.
  20. ǫ́brlin, m. der Pranger, C.; pri obrlinu jezik v precepu držati, kajk.- Valj. (Rad).
  21. ǫ́brnik, m. der Stöpsel, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — lijasta, kratka cevka, ki se putrihu v luknjo vtika, da se laže toči iz njega, Dol.
  22. obrnílọ, n. die Weghaspel, das Drehkreuz (bei Durchgängen), Rib.- Burg. (Rok.).
  23. obrnı̑təv, -tve, f. = obrat, die Wendung, Mur., Cig., Jan.; božja o., Gottes Fügung, Ravn.
  24. obŕniti, -nem, vb. pf. 1) umwenden, umkehren; voz o., den Wagen umkehren; obrniti, mit Wagen und Zugvieh umkehren; obrni! pojdemo nazaj; živinče o. (na paši, kadar hoče v škodo); o. seno. umharken (o sušilu); o. kaj na robe, naopak, verkehren; hrbet o. komu, jemandem den Rücken kehren; — o. se, sich umkehren, sich umwenden; sich umdrehen: kolo se je trikrat obrnilo, das Rad that drei Umgänge; — 2) wenden: na levo, na desno o.; oči o. proti nebu; o. se, sich wenden; o. se na kako stran; obrnjen v kako mer ( math.), gerichtet, Cig. (T.); — na se o. kaj, auf sich beziehen, Cig.; — vse je obrnjeno na to, alles zielt dahin; drugače se o., eine andere Richtung nehmen; — na se o. oči vsega ljudstva, aller Augen an sich ziehen, Cig.; — lenken: vse k dobremu o.; — besedo na kaj o., das Gespräch auf einen Gegenstand lenken, Cig.; — o. se, eine Wendung nehmen: na dobro, na boljše se o.; — o. se, sich mit einem Anliegen wenden, seine Zuflucht nehmen: kam se hočem o.? o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; o. se na koga za svet, sich an jemanden um Rath wenden, Cig.; — 3) anwenden: dobro o. denar, čas; v prid o. kaj, nutzbar machen, Cig.; na svoj hasek obrniti, ogr.; o. kako reč v (na) kaj, von einer Sache zu einem Zwecke Anwendung machen, sie zu etwas verwenden; veliko denarja obrniti na cerkvene posode, viel Geld auf kirchliche Gefäße verwenden, Burg.; — 4) verfahren: tako bi bil prav obrnil s hudobnimi angeli, Bas.
  25. obrnjáti, -ȃm, vb. pf. = onesnažiti, oblatiti, Cerovo v Brdih- Erj. (Torb.).
  26. obŕnjenik, m. eine Art Kuchen, Savinska dol.
  27. obŕnjenke, f. pl. die Wendeltreppe, C.
  28. obrnǫ̑čki, adv. rücklings, ogr.- Mik.
  29. obròb, -rǫ́ba, m. der Saum, die Einfassung (eines Kleides), die Verbrämung, V.-Cig., DZ.; — cestni o., der Straßenrand, Svet. (Rok.); — grivica med dvema njivama ali vinogradoma, Dol.
  30. obrǫ̑ba, f. der Saum, die Einfassung (eines Kleides), C., Z.; — das Band, womit man etwas umsäumt, C.
  31. obrǫ̑bək, -bka, m. 1) die Einfassung (eines Kleides), das Gebräme, Cig., Jan., C., M.; zobčasti o., der Zackensaum, Cig.; — 2) die Behauung des Holzes, C.
  32. obrǫ́bən, -bna, adj. Rand-: obrǫ̑bnọ pogorje, das Randgebirge, Jes.
  33. obrǫ́biti, -im, vb. pf. 1) umsäumen, verbrämen, einfassen; — 2) behacken, behauen: les o. (= obdelati), C.
  34. obrǫ̑bje, n. 1) die Umsäumung, Let.; — 2) der Straßenrand, Jurč.
  35. obrǫ́bljati, -am, vb. impf. ad obrobiti; umsäumen, berändern; — zeleni holmi obrobljajo strugo tihe Krke, LjZv.
  36. obrǫ̑č, m. der Reif; lesen, železen o.; obroče nabiti na posodo; obroče pritrditi; — die Radschiene: potač je z obroči okovan, ogr.- C.; — der untere Theil des Siebrandes, der Umschweif, Cig.
  37. obročȃnka, f. neki polž: die Wendeltreppe (scalaria), Erj. (Z.).
  38. obrǫ̑čar, -rja, m. der Reifmacher, Cig., Jan.
  39. obrǫ̑čast, adj. reifartig, ringförmig; obročast solnčni mrak, ringförmige Sonnenfinsternis, Sen. (Fiz.).
  40. obrǫ́čati, -am, vb. pf. o. kravo = v roč dejati kravo, der Kuh einen Ring anlegen, Mik.
  41. obrǫ̑čəc, -čca, m. dem. obroč; = obroček.
  42. obrǫ̑čək, -čka, m. dem. obroč; das Reifchen; ein kleines, reifähnliches Ding, der Ring, C.; der Ring am Leibe der Insecten, Cig. (T.); obročki na zadnjem delu čebele, Levst. (Beč.).
  43. obrǫ̑čən, -čna, adj. Reif-; obročni les, das Reifholz, Cig.; o. stol, die Reifschnitzbank, C.; obročno krilo, der Reifrock, V.-Cig.
  44. obročevína, f. das Bandholz (aus welchem Reife gemacht werden), Cig.
  45. obrǫ̑čič, m. dem. obroč; das Reifchen.
  46. obročína, f. ein Stück von einem alten Holzreif, C.
  47. obročı̑nje, n. Stücke von alten Holzreifen, C.
  48. 1. obročíti, -ím, vb. pf. 1) verfertigen, erzeugen: ta fabrika veliko blaga obroči (vsako leto), Cig.; v Tržiču na leto veliko črevljev obročijo, Gor.- M.; — 2) = zaročiti, C.
  49. 2. obrǫ́čiti, ** -brǫ̑čim, vb. pf. z bročem barvati, roth färben: o jajca, C., Mik., Jurč.
  50. obrǫ̑čkar, -rja, m. obročkarji, Ringelkrebse (arthrostraca), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  51. obrǫ̑čkast, adj. ringförmig, Cig.
  52. obrǫ̑čkovina, f. das Labkraut, das Waldstroh (galium verum), C.
  53. obrǫ̑čnik, m. 1) das Reifmesser, Mur.- Cig.; — 2) der Monat October, Meg., C., Dalm.
  54. obrǫ̑čnjak, m. das Reifmesser, Guts., Danj.- Mik., Valj. (Rad); tudi: obročnják, Mur.
  55. obròd, -rǫ́da, m. die Fechsung, das Erträgnis (an Feld-, Baumfrüchten u. dgl.), C., Z., Zora.
  56. obrǫ̑dcati, -am, vb. pf. beschmutzen, beträufeln, Savinska dol.; — prim. 2. obroditi.
  57. obrǫ̑dək, -dka, m. 1) = obrod, Cig., Jan., C.; — 2) die Frucht, das Product, Cig., Jan., C.; trtni o., der Rebensaft, Ravn.; — obrodki človeške domišljije, Glas.
  58. 1. obrodíti, -ím, vb. pf. 1) hervorbringen, erzeugen; sad o., Früchte bringen; (tudi pren.): koristi o., Nutzen bringen, Levst. (Močv.); — 2) ein Erträgnis liefern, gerathen; slive letos niso obrodile, trta je obilno obrodila, sadje je lepo obrodilo.
  59. 2. obróditi, -brǫ́dim, vb. pf. beschmutzen ( z. B. durch Verschütten von Speisen), Jan., vzhŠt.- C., Savinska dol.; otrok je od mleka ves obrojen, SlGor.
  60. obrodníca, f. die Wöchnerin (tudi: obrǫ̑dnica), Cig., Plužna pri Bolcu, Kras- Erj. (Torb.); ("obrojnica", Alas.).
  61. obrodovítiti, -ı̑tim, vb. pf. fruchtbar machen, befruchten, Cig., Jan., M., Zora.
  62. obrǫ̑jčək, -čka, m. der zweite Schwarm eines Bienenstockes, Nov.
  63. obrojíti, -ím, vb. pf. umschwärmen, Zora.
  64. obròk, -rǫ́ka, m. 1) die Verleumdung, Mik.; krivi obroki, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); napolnil je te kraje z neverjetnimi obroki o rimskem dvoru, Cv.; — ein böses Gerücht, M.; obrok na-te leti, Z.; — 2) der bestimmte Speisenantheil, das Deputat, die Portion, Cig., Jan., Habd.- Mik., ogr.- Valj. (Rad); dekli moko dajati brez obroka, mesa za tri obroke, BlKr.- M.; on je večjega obroka, er braucht eine größere Portion, BlKr.- Levst. (Rok.); — der Futterantheil, die Fourageportion, Cig., Jan., C., M.; z enim obrokom štiri milje daleč se peljati, Cig.; — das Mahl, die Mahlzeit, Cig., C., kajk.- Mik.; — die Rate, Cig. (T.), DZ.; na obroke, ratenweise, Jan. (H.); = v obrokih, Cig.; — 3) das Ausbedungene, die Bedingung, C.; — 4) = rok, die Frist, der Termin, Mur., Cig., Jan.; po obrokih, fristweise, Cig., Jan.
  65. obrǫ̑koma, adv. fristweise, Jan.
  66. obrǫ̑mati, -am, vb. pf. pilgernd, wallfahrtend umwandern oder durchwandern.
  67. obrǫ̑nčina, f. das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Bes.; (abrončina, Erj. [Rok.]).
  68. obrǫ̑nək, -nka, m. abschüssige Bodenlage, der Abhang, Cig., C., Zora; obronki Rogaške gore, LjZv.; pos. = viseči svet ob vodi, Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); — die Böschung, DZ., Levst. (Cest.); — der abschüssige Ackerrand, Cig., Nov.
  69. obròp, -rǫ́pa, m. die Beraubung, Cig., M.
  70. obrọ̑pati, -am, vb. pf. ausrauben, berauben, ausplündern; vse hiše o., Cig.
  71. obrosíti, -ím, vb. pf. bethauen, Mur.; — befeuchten, Jan., M.
  72. obròv, -róva, m. 1) der Damm, Levst. (Cest.); — die Uferböschung, ogr.- C.; — der Abhang, BlKr.; — 2) die Verschanzung, C.; — o. z deskami, eine Verpalissadierung, Dict.
  73. obrǫ̑va, f. die Uferböschung, C.
  74. obrozdáti, -ȃm, vb. pf. besudeln, C.
  75. obroženẹ́ti, -ím, vb. pf. hornicht werden: augenkrank werden (von Durst leidenden Schweinen), vzhŠt.- C.
  76. obrsáča, f. = obrisača, vzhŠt.- Valj. (Rad), Mik.
  77. obŕsica, f. der vom Winde schief gegen eine Wand getriebene Regen: o. bije po steni, Dol.- Levst. (Rok.); o. je izprala črko s kamena, LjZv.; (obršca, Šmartno pri Litiji- Štrek. [LjZv.]).
  78. obŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. 1) streifen, Mik.; o. ob grm, grm ga je obrsnil, Notr.; — o. koga po obrazu, jemandem einen Schlag ins Gesicht geben, Dol.; — 2) o. se: nebo se je obrsnilo, = razjasnilo se je, Litija- Svet. (Rok.); — prim. 1. obrisati.
  79. obŕsniti se, -bȓsnem se, vb. pf. = popraviti se: živina se obrsne (= odebeli), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. brsen, brsten.
  80. obȓša, f. 1) die Baumkrone, Cig., Jan.; — 2) pl. obrše, = brajde ob gorenjem kraju vinograda, Rogatec- C.; — prim. obrh.
  81. obršən, -šna, adj. obȓšni, der obere: goranje ali obršne drage, die oberen Bachläufe, Levst. (Močv.).
  82. obršı̑lj, m. = bršljan (hedera helix), Bilje ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  83. obȓšje, n. die oberste Fläche eines Gebäudes, Z., C.; — der oberste Theil eines Weingartens ( opp. znožje), BlKr.; — der Gipfel, die Anhöhe, C., Z.
  84. obršlẹ̑nək, -nka, m. = bršljan, C.
  85. obršlı̑n, m. = bršljan, Z.
  86. obršljȃn, m. = bršljan, Štrek.
  87. obr̀t, obŕta, m. das Gewerbe, Cig. (T.), LjZv., nk.
  88. obȓt, f. 1) = obrt, m., Jan., Šol., nk.; — 2) na ǫ́brt = na obrto: črevlji na obrt, BlKr., Notr.- Levst. (Rok.).
  89. obȓta, f. 1) die Wende: četrt, pol obrte, Telov.; — 2) die umgekehrte Naht ("črevljar mej šivanjem ženski črevelj [šolin] obrne na robe, da pride notranja, rjava stran venkaj, a kadar je delo gotovo, obrne ga zopet nazaj, da je črno usnje zunaj"), Kras, Senožeče, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.), Štrek.; na obrto šivati, Z.
  90. obŕtalọ, n. 1) stvar, ki se vedno vrti, n. pr. nemiren otrok, Kanal- Erj. (Torb.); — 2) das Ringelspiel, Jan. (H.); — 3) der Betrieb, Nov.; železnica je v obrtalu, Erj. (Torb.).
  91. obȓtəc, -tca, m. der Rollhügel am Oberschenkelbein, Erj. (Som.).
  92. obŕtən, -tna, adj. 1) im Kreise beweglich, Habd.; obȓtni prst, die Wendezehe, Cig. (T.); — obrtna hoja, der Drehgang, Telov.; — 2) flink, hurtig, gewandt, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — 3) Industrie-, Gewerbe-: obrtno društvo, C.; obrtno sodišče, Levst. (Nauk); točiti po obrtno, gewerbsmäßig ausschenken, DZ.; — 4) betriebsam, industriös, Cig., Jan., Cig. (T.).
  93. obȓtica, f. die Verkehrtheit, die Äbigkeit: "o ti obrtica!" reče se, ako kako delo ne gre izpod rok in se vse le naopak obrača, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  94. obrtíšče, n. die Gewerbestätte, DZ.
  95. obrtníca, f. die Gewerbetreibende, die Industrielle, Cig., Jan.
  96. obrtnı̑ja, f. = obrt, das Gewerbe, Cig., Jan., nk.; — = obrtstvo, das Gewerbewesen, nk.
  97. obrtnı̑jski, adj. = obrtniški, Gewerbe-, Industrie-, Cig., Jan., nk.
  98. obrtník, m. 1) der Gewerbsmann, der Industrielle, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) obȓtnik, = na obrto narejen črevelj, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.).
  99. obrtnína, f. = obrtninski davek, die Gewerbesteuer, Cig., Jan.
  100. obrtnı̑ški, adj. die Gewerbsleute betreffend, Gewerbe-, Industrie-: obrtniška bratovščina, die Gewerbegenossenschaft, Cig.; = obrtniška zadruga, nk.; trgovske in obrtniške zbornice, Levst. (Nauk); obrtniško sodišče, DZ.; po obrtniško, gewerbsmäßig, Cig. (T.).

   20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301 21.401 21.501 21.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA