r (20.801-20.900)

20801. obakrováti, -újem, vb. impf. ad obakriti, Z.
20802. 1. obȃra, f. die Abkochung, Erj. (Som.); šiškova obara, die Galläpfeltinctur, Erj. (Som.); — das Eingemachte, Jan., C.; — gekochte Eingeweide von Schweinen, die in Würste gethan werden, Gor.
20803. 2. obȃra, f. die Befragung, die Erkundigung, Z.
20804. obȃrati, -am, vb. pf. erfragen, Z.
20805. obȃrək, -rka, m. der Absud, Mur., Cig., Jan., ( chem.) Cig. (T.).
20806. obȃrica, f. das Abbrühen, C.
20807. obáriti, -im, vb. pf. 1) abbrühen, absieden, abkochen, Mur., Cig., Jan., Šol., Npes.-Vraz, Gor., jvzhŠt.; o. klobase, Gor.; obarjena riba, Vod. (Izb. sp.); — 2) mleko se je obarilo = zgrizlo ali zajedlo se je, Soška dol.- Erj. (Torb.); ako se sladko mleko že toliko skisa, da se naredi skuta iz njega, pravijo: mleko se je obarilo, Štrek. (Let.); — menda tudi obaríti; iz: obvariti.
20808. 1. obárjati, -am, vb. impf. ad obariti, Cig.
20809. 2. obȃrjati, -am, vb. impf. ad oborati, Jan.
20810. 3. obȃrjati, -am, vb. impf. ad oboriti; niederschlagen ( chem.), Cig. (T.); — hs.
20811. obȃrnice, f. pl. kar iz razkuhanih (preveč obarjenih) klobas izteče, GBrda.
20812. obárovati, -ujem, vb. pf. = obvarovati, ogr.- M.
20813. obȃrvati, -am, vb. pf. befärben, Cig.; sljuda je često tudi obarvana, Erj. (Min.).
20814. obátriti, -im, vb. pf. ermuthigen, trösten, ogr.- M., C.
20815. občekorístən, -stna, adj. gemeinnützig, Jan., nk.
20816. občinár, -rja, m. = občan, C., DZ.; — po hs.
20817. občnokorístən, -stna, adj. gemeinnützig, Cig., Jan., C., nk.
20818. občrẹ́diti, -črẹ̑dim, vb. pf. der Reihe nach ablösen, Jan. (H.).
20819. občr̀t, -čŕta, m. = načrt, die Skizze, die Andeutung, Jan.
20820. občŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) umzeichnen, Cig.; mit Linien begrenzen, Jan. (H.); — 2) skizzieren, andeuten, Cig., Jan.
20821. obdarílọ, n. 1) die Beschenkung, C.; — 2) das Geschenk, M.
20822. obdarı̑təv, -tve, f. die Begabung, die Beschenkung, M.
20823. obdaríti, -ím, vb. pf. begaben, beschenken, Mur., Cig., Jan.; Otrok, ki reveža ne žali, Obilno Bog ga obdari, Ravn.- Valj. (Rad).
20824. obdárjati, -am, vb. impf. ad obdariti, nk.
20825. obdárjavəc, -vca, m. der Beschenker, Cig.
20826. obdarję́nəc, -nca, m. der Beschenkte, der Donatar, der Prämiant, Cig., Jan., C., DZ., Navr. (Kop. sp.).
20827. obdarję́nka, f. die Beschenkte, die Geschenknehmerin, Cig.
20828. obdarjevȃnje, n. das Beschenken, nk.; — die Prämiierung, DZkr.
20829. obdarjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obdariti; beschenken, nk.
20830. obdarjevȃvəc, -vca, m. der Beschenker, Cig.
20831. obdarovánəc, -nca, m. = obdarjenec, Cig., Jan., C.
20832. obdarovȃnje, n. die Beschenkung: o. ubogih, Valj. (Rad).
20833. obdarovánka, f. = obdarjenka, Cig.
20834. obdarováti, -ȗjem, vb. pf. beschenken, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.; obdarovan, beschenkt, Jan.; — ( vb. impf. = obdarjevati, Mur.).
20835. obdarovȃvəc, -vca, m. = obdarjevavec, Cig.
20836. obdírjati, -am, vb. pf. umrennen, Cig.
20837. obdrę́gati, -drę̑gam, vb. pf. umstochern, Cig.
20838. obdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. bereiben, Cig.
20839. obdŕzati, -dȓzam, vb. pf. scharrend oder schabend reinigen, Z.
20840. obdŕžati, -ím, vb. pf. behalten; le obdrži, kar si dobil; — vse za-se o.; klobuk na glavi, obleko na sebi o.; — (in einer Lage, in einem Zustande) erhalten; nisem kamena mogel obdržati, moral sem ga izpustiti iz rok; — o. se, sich erhalten, sich behaupten, Mur., Cig., Jan.
20841. obdržávanje, n. = zdržavanje, das Halten, das Beobachten, kajk.- Valj. (Rad).
20842. obdȓžək, -žka, m. 1) was man behält, Mur.; — 2) die Beibehaltung, Cig.
20843. obdŕžən, -žna, adj. behaltsam, Cig.
20844. obdrževáti, -ȗjem, vb. impf. ad obdržati; behalten, beibehalten; kar je boljšega, za-se obdržujejo, kar je slabšega, drugim dajejo; — in einer Lage oder in einem Zustande erhalten, Jan.
20845. obę́drnice, f. pl. = hlače, Zv.
20846. ǫ́bər, -bra, m. der Riese (prav za prav: der Avare), C.
20847. obər, praep., nam. obrh, ogr.- Mik., Hal.- Raič ( Nkol.).
20848. oberačáti, -ȃm, vb. pf. zum Bettler werden: zarad kapljice vina ne bom oberačal, Bes.
20849. oberáčiti, -ȃčim, vb. pf. 1) zum Bettler machen, C.; — 2) durchbetteln: vse hiše o., Cig.; — 3) = oberačati, Cig.
20850. obę́rati, -bę̑ram, vb. impf. = obirati, Mur.
20851. obę̑rək, -rka, m. kar se obere, C.
20852. obẹ̑roč, adv. mit beiden Händen, Jan., Danj.- Mik., C.; o. delati, t. j. z levo tako dobro delati kakor z desno, Levst. (Zb. sp.).
20853. obẹrǫ́čən, -čna, adj. beiderhändig, Jan.
20854. oberǫ̑čka, f. so viel man mit beiden Händen einmal fasst, beide Hände voll, C.
20855. obẹrǫ̑čki, adv. = oberoč, Cig., Jan.
20856. obẹrǫ̑čkoma, adv. = oberoč: o. nositi vodo, Npr.-Krek.
20857. obestràn, -strána, adj. = obojestran, Jan. (H.).
20858. obẹ̑šar, -rja, m. = obešač, Cig.
20859. obfrfráti, -ȃm, vb. pf. umflattern.
20860. obgodrnjáti, -ȃm, vb. pf. brummend bekritteln: stare ženske, ki ves svet obgodrnjajo, Jurč.
20861. obgọ̑rje, n. 1) die Bergumgebung, Cig.; — 2) = ogorje, die Gebirgsgruppe, Jan., Jes.
20862. obgovȃrjati, -am, vb. impf. ad obgovoriti; 1) anreden: ne zna ne o. ne odgovarjati; nič več me ne smeš o., LjZv.; — 2) o. koga, jemandem die Ehre abschneiden, Cig.; verleumden, C., Cv.; — prim. ogovarjati.
20863. obgovȃrjavəc, -vca, m. der Ehrabschneider, Cig.
20864. obgọ̑vor, m. 1) die Anrede; — 2) die Ehrabschneidung, Cig.; die unbegründete Anschuldigung, C.; — 3) die Besprechung, die Verabredung, Mur.
20865. obgovoríti, -ím, vb. pf. 1) anreden, ansprechen; — 2) besprechen: prigodek o., Zora; — = dogovoriti, verabreden, Mur.
20866. obgrábiti, -grȃbim, vb. pf. ringsherum mit dem Rechen behandeln: o. kopico, plast.
20867. obgradíti, -ím, vb. pf. = ograditi, umzäunen.
20868. obgrȃdje, n. der Burgfriede, Jan.
20869. obgrȃja, f. = ograja, die Umzäunung, Z.; zidana obgraja, die Parapetmauer, Levst. (Cest.).
20870. obgrájati, -am, vb. impf. ad obgraditi, umzäunen.
20871. obgrébsti, -grébem, vb. pf. = ogrebsti, Jan. (H.).
20872. obgrísti, -grízem, vb. pf. benagen.
20873. obhrı̑bje, n. die Berggruppe, Jan. (H.).
20874. obigráti, -ȃm, vb. pf. 1) abspielen: prste si obigrati, Cig.; — 2) o. koga, jemandem etwas im Spiele abgewinnen, Cig., SlN.
20875. obigrávati, -am, vb. impf. 1) umspielen, umscherzen, V.-Cig.; — 2) o. koga, jemandem im Spiele abzugewinnen pflegen, Cig.
20876. obı̑lọkrat, adv. recht oft, C.
20877. obimomèr, -mę́ra, m. der Volummesser, Cig. (T.).
20878. obiráč, m. 1) kdor kaj obira ( n. pr. sadje), der Ableser, der Abnehmer, Cig., Jan.; — 2) na drog pritrjen košek, s katerim se sadje obira, jvzhŠt.
20879. obíranje, n. 1) das Abklauben, das Ablesen, das Abnehmen; — 2) das Verleumden.
20880. obirȃtəv, -tve, f. das Abklauben, das Abnehmen, Cig., Jan.; o. sadja, Šol.
20881. obírati, -bı̑ram, vb. impf. ad obrati; 1) abpflücken, ablesen, abnehmen; listje, gosenice, sadje o.; — 2) beklauben: kosti obirati, Knochen abklauben, an Knochen knaupeln; — berač hiše obira, der Bettler bettelt von Haus zu Haus, Cig.; pri igri o. koga, jemanden beim Spiel ausziehen; — o. se, lausen, Cig.; ptički se obirajo, die Vögel putzen sich, Cig.; — o. se pri delu = langsam arbeiten, Cig.; on je predolgo se obiral in oprezoval pri svojem poslu, Jurč.; — 3) o. koga, jemanden ausrichten, verleumden; — 4) = izbirati (v neki igri), Vreme- Erj. (Torb.).
20882. obírav, adj. schmähsüchtig, verleumderisch, Cig., Jan.
20883. obíravəc, -vca, m. 1) = obirač 1), der Ableser, der Abnehmer; — der Abklauber, der Nager, Cig.; — 2) der Verleumder, Cig., Jan., M.
20884. obíravka, f. 1) die Ableserin, die Abnehmerin; — 2) die Verleumderin, Jan.
20885. obı̑rčən, -čna, adj. kdor rad ljudi obira, verleumderisch, Jarn.
20886. obı̑rək, -rka, m. = oberek, das Abgeklaubte, Z.; — obirki, das abgeklaubte Darmfett, C.
20887. objádranje, n. die Umseglung, Cig., nk.
20888. objádrati, -jȃdram, vb. pf. umsegeln, Cig., nk.
20889. objárčiti, -jȃrčim, vb. pf. bespringen (vom Bock), betreten (vom Hahn), C.
20890. objárkati, -jȃrkam, vb. pf. mit einem Graben oder mit Gräben umgeben, Cig.
20891. objármiti, -im, vb. pf. ins Joch spannen, Jan. (H.).
20892. obję̑drje, n. die Kernhülle, Cig. (T.).
20893. objẹzdáriti, -ȃrim, vb. pf. = objezditi 2), Jan. (H.).
20894. obklȃdar, -rja, m. mizar o., der Fourniertischler, Vrt.
20895. obkorẹ̑, adv. um wieviel Uhr, um welche Stunde? Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), (tudi: obkevrẹ̑, Levst. [Sl. Spr.]).
20896. obkorẹ̑j, adv. = obkore, Cig., Jan.
20897. obkoreníčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. = obkoreniniti se, Z.
20898. obkoreníniti se, -ı̑nim se, vb. pf. = okoreniniti se, sich bewurzeln, Z.
20899. obkosítrati, -am, vb. pf. verzinnen, Mur.
20900. obkràj, -krája, m. 1) der Rand: mesečni obkraj, Glas.; — das Schiffsbord, Cig.; — 2) das Gesims, C.

   20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani