Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (20.701-20.800)

  1. norljáča, f. = norljava ženska, Mur.
  2. norljàv, -áva, adj. = trapast, etwas närrisch, blöde, Mur., Cig., C.
  3. nōrma, f. pravilo, vodilo, die Norm.
  4. normāla, f. črta pravilnica, die Normale, Cig. (T.).
  5. normālən, -lna, adj. pravilen, normal, Normal-.
  6. normālije, f. pl. vodila, pravila, die Normalien, DZ.
  7. normālka, f. die Normalschule.
  8. normālnošọ̑lski, adj. Normalschul-: n. zaklad, DZ.
  9. noroglàv, -gláva, adj. thöricht, tollköpfig, Dict.- Mik., Cig., Jan.
  10. noroglȃvəc, -vca, m. der Narr, Cig.
  11. noroglȃvka, f. die Närrin, C.
  12. norọ̑st, f. 1) die Narrheit; — mladost je norost, die Jugend hat keine Tugend; — 2) tiha n., der Dummkoller, divja n., rasender Koller (Pferdekrankheiten), Strp.
  13. norọ̑stən, -stna, adj. 1) närrisch, Dol.; bil sem od mladih kolen malo norosten, Jurč.; norostno vesel, Jurč.; — 2) kollerig, Jan.
  14. norováti, -ȗjem, vb. impf. närrisch sein, Narrheiten treiben, C., Z.
  15. nórski, adj. Narren-, närrisch; n. mož, norska reč, Trub.; norsko srce, Dalm.; norska pamet, Jsvkr.; norsko in nespametno ljudstvo, Jap. (Sv. p.); norska čepica, die Narrenkappe, SlN.
  16. nǫ̑rša, f. die Närrin, Z., Mik.; pustna norša, Cig.
  17. nosobr̀c, -bŕca, m. der Nasenstüber, Jan. (H.).
  18. nosoròg, -rǫ́ga, m. das Nashorn (rhinocerus), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  19. nosorǫ̑žəc, -žca, m. 1) der Nashornkäfer (oryctes nasicornis), Erj. (Ž.); — 2) = nosorog, Jan.
  20. notár, -rja, m. beležnik, der Notar.
  21. notarijāt, m. = notarstvo, das Notariat.
  22. notárski, adj. Notars-, Notariats-.
  23. notȃrstvọ, n. das Notariat.
  24. nǫ̑tər, adv. hinein, herein; n. do-, bis — hinein, bis — hin, n. do vrat; n. do Trsta.
  25. nǫ̑trajšnji, adj. = notranji, Cig., Jan.
  26. nǫ̑tranji, adj. der innere, inwendig; notranja okna; notranje bolečine; — ministerstvo za notranje stvari, das Ministerium des Innern, DZ.; notranja dežela, das Binnenland, notranja kupčija, der Binnenhandel, Cig., Jan.; n. konj, das Sattelpferd, Jan. (H.); — tudi: notránji, Mur., Jan.
  27. nǫ̑tranjost, f. das Innere, Cig., Jan., nk.
  28. nǫ̑tranjščina, f. das Innere, Cig. (T.), Nov.
  29. nǫ̑trẹšnji, adj. = notrišnji, ogr.- C.; — najnotrešnji, der innerste, Dalm.
  30. nǫ̑tri, adv. drinnen, darin.
  31. nǫ̑trika, adv. = notri, ("notrka") GBrda.
  32. notrína, f. das Innere: večkrat so skrivni nameni v naši notrini, Cv.
  33. nǫ̑trišnji, adj. = notrnji: notrišnja vrata, Dalm.; vunanja in notrišnja lepota, Kast.
  34. nǫ̑trnji, adj. = notranji, Mik.; notrnje dvorišče, Dalm.
  35. nǫ̑tršnji, adj. = notrišnji, Dict.
  36. novčȃra, f. = peneznica, die Münzkammer, Jan. (H.).
  37. novčȃrstvọ, n. die Münzkunde, Jan. (H.).
  38. novēmbər, -bra, m. der Monat November.
  39. novēmbrski, adj. November-.
  40. novı̑čar, -rja, m. der Neuigkeitskrämer, Cig.; — der Neuigkeitsbote: Jeruzalemu bo dobrega novičarja poslal, Škrinj.
  41. novı̑čarica, f. die Neuigkeitskrämerin, Cig.
  42. novı̑nar, -rja, m. 1) der Besitzer eines Neulandes, Cig.; — 2) = časnikar, der Journalist, Cig., Jan.
  43. novı̑narski, adj. = časnikarski, Jan.
  44. novı̑narstvọ, n. = časnikarstvo, Cig., Jan.
  45. novočȓkar, -rja, m. der Vertheidiger eines neuen Alphabetes, Preš.
  46. novokŕščenəc, -nca, m. der Neugetaufte, Cig., Jan.; (po nem.).
  47. novokŕščenka, f. die Neugetaufte, Cig., Jan.; (po nem.).
  48. novoporočèn, -éna, adj. neuvermählt, Jan. (H.); (po nem.).
  49. novoporočę́nəc, -nca, m. der Neuvermählte, Jan.; (po nem.).
  50. novoporočę́nka, f. die Neuvermählte, Jan. (H.); (po nem.).
  51. novorojèn, -éna, adj. neugeboren; (po nem.).
  52. novoroję́nček, -čka, m. dem. der Neugeborene, Cig., Jan., M.; (po nem.).
  53. novoroję́nčič, m. = novorojenček, Jan. (H.).
  54. novoroję́nəc, -nca, m. der Neugeborene, C.; (po nem.).
  55. novoroję́nka, f. die Neugeborene, C.; (po nem.).
  56. novotár, -rja, m. der Neuerer, Cig., nk.
  57. novotáriti, -ȃrim, vb. impf. Neuerungen machen, nk.
  58. novotárjenje, n. das Neuern, die Neuerungen, nk.
  59. novotȃrstvọ, n. die Neuerungssucht, Cig., Jan., nk.
  60. novovę̑rəc, -rca, m. der Neugläubige, Cig., Jan., C., nk.
  61. novovę́rən, -rna, adj. neugläubig, Cig., nk.
  62. novovę̑rka, f. die Neugläubige, Cig.
  63. novovę̑rnica, f. = novoverka, Jan. (H.).
  64. novovę̑rnik, m. = novoverec, Jan.
  65. novovę̑rski, adj. neugläubig, Cig., Jan., nk.
  66. novovę̑rstvọ, n. der Neuglaube, die Glaubensneuerung, Cig., Jan.
  67. novozaročèn, -éna, adj. neuverlobt, Jan.; (po nem.).
  68. novozaročę́nəc, -nca, m. der Neuverlobte, Jan. (H.); (po nem.).
  69. novozaročę́nka, f. die Neuverlobte, Jan. (H.); (po nem.).
  70. nǫ̑zdra, f. = nozdrva, pl. nozdre, die Nasenlöcher, die Nüstern ( pos. pri konjih), BlKr.
  71. nozdȓv, -ı̑, f. das Nasenloch, die Nüster, Jan.; nosna duplina se odpira nazven z dvema odprtinama, nozdrvema, Erj. (Som.); nav. pl. nozdrvı̑, die Nasenlöcher, die Nüstern, Habd.- Mik., Levst. (Nauk); tudi: nozdrvì, nozdȓvi, Valj. (Rad).
  72. nǫ̑zdrva, f. das Nasenloch, Jan., Cig. (T.), C., Valj. (Rad).
  73. nožár, -rja, m. der Messerschmied.
  74. nožaríca, f. die Messerschmiedin, Valj. (Rad).
  75. nožáriti, -ȃrim, vb. impf. das Messerschmiedhandwerk betreiben, Jan. (H.).
  76. nožárnica, f. die Messerschmiede, Cig.
  77. nožárski, adj. Messerschmied-.
  78. nožȃrstvọ, n. das Messerschmiedhandwerk.
  79. nožebrȗsəc, -sca, m. der Messer- o. Scherenschleifer, Levst. (Nauk).
  80. nọ́žničar, -rja, m. der Scheidenmacher, Cig.
  81. nràv, nráva, m. die Sitte, nav. pl. die Sitten, Cig. (T.); nravov surovino otesati, Ravn.; blagi nravi, Levst. (Nauk); — stsl.
  82. nràv, nrávi, f. = nravi, die Sitten, Jan.
  83. nrávən, -vna, adj. sittlich, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  84. nravı̑t, adj. gesittet, Cig.
  85. nravı̑tost, f. die Gesittung, die Sittlichkeit, Cig.
  86. nrávnost, f. die Sittlichkeit, Cig., Jan., nk.
  87. nravoslǫ̑vəc, -vca, m. der Ethiker, der Moralist, nk.
  88. nravoslǫ́vən, -vna, adj. ethisch, nk.
  89. nravoslǫ̑vje, n. die Sittenlehre, die Moral, die Ethik, Jan., nk.
  90. nrȃvstvən, -tvəna, adj. sittlich, moralisch, Cig., Jan., C., nk.
  91. nrȃvstvənost, f. die Sittlichkeit, die Moralität, Cig., Jan., C., nk.
  92. nrȃvstvọ, n. die Sitten, Jan. (H.).
  93. nùdar, interj. wohlan! kajk.- Mik.
  94. numerácija, f. die Numeration, Cel. (Ar.).
  95. obȃdar, -rja, m. afrikanski ptič: der Madenhacker (buphaga), Erj. (Z.).
  96. obagríti, -ím, vb. pf. purpurroth machen, Cig.
  97. obȃkraj, adv. beiderseits: vrbe, vrsteče se obakraj po bregu, Zv.
  98. obakrájən, -jna, adj. beiderseitig: obakrajno kolo, das nach beiden Seiten drehbare Wasserrad, das Kehrrad, V.-Cig.
  99. obȃkrat, adv. beidesmal.
  100. obákriti, -im, vb. pf. verkupfern, Cig.

   20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA