Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (20.601-20.700)

  1. nezdŕžən, -žna, adj. = nevzdržen 1), unenthaltsam, Mur., Cig.
  2. nezdržljìv, -íva, adj. = nevzdržen 1), unenthaltsam, Dict.
  3. nezdŕžnost, f. = nevzdržnost, die Unenthaltsamkeit, Mur., Cig.
  4. nezgórən, -rna, adj. = nezgorljiv, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  5. nezgorljìv, -íva, adj. unverbrennlich, feuerfest, Cig. (T.), nk.
  6. nezgorljívost, f. die Unverbrennlichkeit, die Feuerbeständigkeit, Cig. (T.).
  7. nezgovǫ́rən, -rna, adj. ungesprächig, Cig., M.; — unberedt, wortarm, Dict., Cig.
  8. nezgovorljìv, -íva, adj. ungesprächig, nicht redselig, C.
  9. nezgovǫ́rnost, f. die Ungesprächigkeit, Cig. — die Unberedtsamkeit, Cig.
  10. nezmę̑ra, f. = nezmernost, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.; napuh, nezmera, nespodobnost, Škrb.
  11. nezmę́rən, -rna, adj. unmäßig.
  12. nezmę̑rnež, m. der Unmäßige.
  13. nezmę̑rnica, f. die Unmäßige.
  14. nezmę̑rnik, m. der Unmäßige.
  15. nezmę́rnost, f. die Unmäßigkeit.
  16. nezórən, -rna, adj. verstört aussehend, Črniče ( Goriš.).
  17. nezrẹ̀l, -zrẹ́la, adj. 1) unreif, unzeitig; nezrelo sadje; nezreli fantiči; — 2) boshaft, M.
  18. nezrẹ̑łəc, -łca, m. ein boshaftes Kind, ogr.- C.
  19. nezrẹ́lost, f. die Unreife, die Unzeitigkeit.
  20. nezvárən, -rna, adj. unschweißbar, Cig. (T.).
  21. nezvŕšən, -šna, adj. unausführbar, Cig. (T.).
  22. nẹžnosŕčən, -čna, adj. zartherzig, Cig.
  23. nicòr, adv. = nocoj, Danj.- Mik., Npes.-Vraz, vzhŠt.- C.
  24. ničę̑murən, -rna, adj. 1) nichtsnutzig, nichtig, eitel, Mur., Jan., nk.; ( nav. nečimeren; nečimurni [= zanikarni] uk, Dalm.; zanašati se na nečimurne stvari, Dalm.); — eitel, eingebildet ( nav. nečimeren); ni bil ničemuren, Jurč.; ničemurni, samopridni kričaji, Str.; — 2) grimmig, ogr.- M.; ničemurna zver, Npr.- Glas.
  25. ničę̑murnež, m. der Eitle, Ravn.
  26. ničę̑murnost, * f. die Nichtsnutzigkeit, die Nichtigkeit, die Eitelkeit, Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; naše hudobe in ničemurnosti, Dalm.; z ničemurnostjo preslepljeni nismo držali tvojih zapovedi, Ravn.- Valj. (Rad); ničemúrnost, ogr.- Valj. (Rad).
  27. ničı̑garšən, -šna, adj. niemandem gehörig, Cig.
  28. ničvrẹ̑dnež, m. der Nichtswürdige, SlN.
  29. ničvrẹ́dnost, f. die Nichtswürdigkeit, Guts.
  30. nidẹr, adv., nam. nigder = nikjer, vzhŠt.- C., Vest.
  31. nı̑gdar, adv. niemals, starejši pisatelji, Cv.; nikdȃr, Dict.; ( nav. se piše nikdar).
  32. nigdę̑r, adv. = nikjer, Cig., ogr.- C., Dalm., Trub., Jap., jvzhŠt.
  33. nigdọ̑r, pron. = nihče, Krelj.
  34. nı̑hčer, pron. = nihče, Dol.
  35. nikàkọr, adv. auf keine Weise, durchaus nicht; nikakor ne morem tega storiti.
  36. nikákọršən, -šna, adj., Cig., Jan. i. dr., pogl. nikakršen.
  37. nikákršən, -šna, adj. keinerlei, kein.
  38. nikȃmọr, adv. nirgendshin; — govori, da nikamor ne sodi, er spricht so, dass es nirgendshin passt (= einen Unsinn), jvzhŠt.; = govori, da ni nikamor, UčT.
  39. nikȃr, adv. ja nicht (pri imperativu ali infinitivu): nikar ne hodi! nikar ne jokaj! nikar mu ne veruj! nikar legati! nikar tako, otroci! nikar tako hudo in jezno! — nikar (nikarta, nikarte), thu (thut) es nicht! Nikarte mene Turku dati, Npes.-K.; — gar nicht: nikar verjeti mi neče, Levst. (M.); ni dva dni nikar betve v usta pripravil, Pohl. (Km.); nikar kaplje ne, gar keinen Tropfen, Pohl. (Km.); ni se pokazala nikar meglica na nebu, Ravn.; nikar zelenega listka ne ostane ne na drevju ne po tleh, Ravn.; — = ne, nicht: tako daleč, kakor od Ljubljane do Nemškega Gradca, ako nikar dalje, Trub.; imamo je storiti ali nikar, Dalm.; nikar — ampak (temuč), Schönl., Jsvkr., Guts. (Res.), Jarn. (Sadj.); — kratko nikar, durchaus nicht, keineswegs, Dict., Cig., Jan., Krelj, Boh., nk.; — geschweige denn; še videl ga nisem, nikar ž njim govoril, Cig.; očeta ne spoštuje, nikar bo druge, Levst. (M.); tega kamena še ne vzdigneš, nikar da bi ga nesel, Levst. (Zb. sp.); od mene ni dobil nihče ne počenega groša, nikar pošteno desetico, LjZv.; nihče ne sme se smatrati za pravičnega, nikar za svetega, LjZv.; saj se je župnik zmotil, nikar se ne bi jaz, BlKr.; tudi: nikar pa, nikar pa da.
  40. nı̑kdar, adv. niemals; — tako lep, da nikdar tega (tacega), so schön, wie keiner je gewesen.
  41. nikdọ̑r, pron. = nigdor, nihče, Npr.- Erj. (Torb.), nk.
  42. nikədȃr, adv., pogl. nikdar.
  43. nikję̑r, adv. nirgends.
  44. nikǫ̑der, adv. nirgends herum, in keiner Gegend; od nikoder, nirgends her, von keiner Seite; od nikoder ga ni.
  45. nikǫ̑garšən, -šna, adj. niemandem gehörig, Cig.
  46. nı̑mar, m. = nemar: z nimar pustiti, Jurč.; za nimar pustiti, jvzhŠt.
  47. nı̑ndər, adv. = nikoder, nikjer, vzhŠt.- Vest. I. 108; (tudi: nindrt, Vest.; nindri, ogr.- Mik.; nastalo iz: nigder, Mik.).
  48. nı̑ščer, pron. = nihče, Mur., ("nišir"), Guts. (Res.).
  49. nı̑štər, pron. = nič, Habd., Meg., Alas., Guts., Krelj, Trub., Dalm., Kast.; ništer manj, nichtsdestoweniger, Mur., V.-Cig.
  50. nı̑štrc, (nı̑štrəc), -trca, m. ein Nichts: pisan ništrc, Lašče- Levst. (M.), Rog.- Valj. (Rad), Cv.
  51. njerčȃnje, n. das Knurren, Vrtov. (Km. k.).
  52. nję́rčati, -ím, vb. impf. knurren, C., Notr.- M.
  53. nję̑rga, f. = nerga, ein mürrischer Mensch, der Brummbär, Cig.; — ein weinerlicher Mensch, Kr.- Valj. (Rad); ein weinerliches Kind, Cig.
  54. njergáč, m. = nergač, der Brummbär, Jan.
  55. njergálọ, n. = nergalo, ein mürrischer Mensch, (nję́rgalọ) Štrek.
  56. njergáti, -ȃm, vb. impf. = nergati, brummen, murren, Cig., Jan., Kr.; n. na koga, gegen jemanden murren, Krelj; — knurren, Jan., C.; pes tiho njerga, Vrtov. (Km. k.).
  57. nobȇnkrat, adv. keinmal.
  58. nobenostràn, -strána, adj. = nobenostranski, Cig., Jan.
  59. nobenostránost, f. = nobenostranstvo, Cig., Jan.
  60. nobenostránski, adj. unparteiisch, Cig., nk.
  61. nobenostrȃnstvọ, n. die Unparteilichkeit, nk.
  62. nočı̑łničar, -rja, m. der Herberger, Cig., Jan.
  63. nogavı̑čar, -rja, m. der Strumpfwirker, der Strumpfstricker, Ravn.- Valj. (Rad).
  64. nogavı̑čarica, f. die Strumpfwirkerin, die Strumpfstrickerin, Jan. (H.).
  65. nogavı̑čarstvọ, n. das Strumpfwirkerhandwerk, Jan. (H.).
  66. nǫ́grad, m., nam. vinograd.
  67. nomenklatūra, f. imenik, die Nomenclatur.
  68. nòr, nóra, adj. 1) närrisch; nora ženska; po vaši nori glavi, Jsvkr.; nora leta, die Flegeljahre, Cig., Jan.; — 2) überflüssiger Weise wachsend, C.; nora mladika, die Wasserrebe, Cig.; — noro raste, es wächst üppig, Polj.
  69. nor, adv. = enkrat, Rez.- C.; (iz: ednor, stsl. jedina-že, prim. Vest. II. 61.).
  70. nora, f. die Höhle, Jarn., Mik.; eine kraterförmige Vertiefung, Z.; ( die Grube, Cig.).
  71. norȃva, f. der Knöterich (polygonum), Valj. (Rad).
  72. nǫ́raz, m. das krumme Rebenmesser, Dict., Dol.; — nam. vinoraz, in to nam. vinorez, Mik.
  73. norcepàs, -pása, m. der Possenreißer, C., Z.
  74. norčák, m. 1) = norec, der Narr, Dict.; — 2) der Spaßvogel, Guts.
  75. norčarı̑ja, f. = norčija.
  76. norčáski, adj. = norčevski, Krelj.
  77. nórčast, adj. narrenartig, närrisch; norčasti deček.
  78. norčàv, -áva, adj. 1) närrisch, angebrannt; Norčave dekleta Verjamejo vse, Npes.-Schein.; — 2) possenhaft, spaßhaft.
  79. norčávast, adj. = norčav, Dict.
  80. norčávost, f. 1) die Narrheit; — 2) die Possenhaftigkeit.
  81. norčə̀k, -čkà, m. dem. norec; 1) das Närrchen; — 2) neka goba, Notr.- Levst. (Rok.); — tudi: nórčək.
  82. norčevȃnje, n. die Possenreißerei, das Scherzen.
  83. norčeváti, -ȗjem, vb. impf. Narrenpossen treiben, scherzen, Mur., Cig.; — navadnejše: n. se s kom.
  84. norčevȃvəc, -vca, m. der Possenreißer.
  85. norčevȃvka, f. die Possenreißerin.
  86. nórčevski, adj. Narren-, närrisch.
  87. norčı̑ja, f. die Narrenposse.
  88. norčljìv, -íva, adj. spaßhaft, scherzhaft.
  89. norčljívost, f. die Spaßhaftigkeit.
  90. norè, -ę́ta, m. der Narr, Cig.
  91. nórəc, -rca, m. 1) der Narr; — norca (norce) si delati iz koga, aus jemandem einen Narren (Narren) machen; (pogostoma: norca [norce] se delati); za norca imeti koga, jemanden narren, zum Narren haben; norec ga lomi, er ist muthwillig, Mur., Cig.; to ni po norcu, das ist nicht übel, C.; — 2) norci, Possen: norce uganjati a. briti, Possen reißen; = norce pasti, Mur.; norce moliti komu, jemanden zum Besten haben, Jan.; po prazne norce iti, in den April geschickt werden, Vod. (Nov.); v norcih kaj reči, im Scherze etwas sagen, Gor.; Mi 'mamo resnico, Mi 'mamo norce, Npes.-Schein.; — 3) der Schlegel, Pot.- M.; = veliko kovaško kladivo, Z., Posavje- Erj. (Torb.), Zora; — 4) der Knebel an einer Kette, Cig., Valj. (Rad); — 5) die Rübenlampe, Cig.; — 6) ein großer Strohhut aus gewöhnlichem Stroh, Dol.; — 7) eine am Aehrenende zusammengebundene Garbe, Gor.; — 8) das Vorhemd, C., Nov., Rihenberk- Erj. (Torb.).
  92. nórək, -rka, m. ein liebes Närrchen, SlGor.- C.
  93. norẹ́ti, -ím, vb. impf. ein Narr sein, geisteskrank sein; kaj noriš? bist du denn von Sinnen? — sich närrisch benehmen, Possen treiben; otroci norijo po travniku; na stare dni je začel noreti.
  94. norẹ̀z, -rẹ́za, m. das Rebenmesser, V.-Cig.; — prim. noraz.
  95. noríca, f. 1) die Närrin; — 2) pl. norice, die Wasser- oder Windpocken, die Schafpocken (varicellae), Z., Kr.; — 3) die Frühlingsknotenblume, großes Schneeglöckchen (leucoium vernum), Tuš. (R.); — die Tollkirsche (atropa belladonna), Cig., Dol., Notr.
  96. noríčica, f. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Gor.
  97. norı̑ja, f. die Narrheit, der Spaß, Possen, Jarn., C., kajk.- Valj. (Rad); norije terati, Possen treiben, kajk.- Vest.
  98. norı̑ščnica, f. = blaznica, das Irrenhaus, Cig., Jan., nk.
  99. 1. noríti, -ím, vb. impf. narren, bethören, anführen, betrügen, Cig., Jan., Volk.- M., vzhŠt.; n. srce, Dalm.; n. se = goljufati se, vzhŠt.
  100. 2. noríti, -ím, vb. impf. eintauchen, Z., Trst. (Let.).

   20.101 20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA