Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (19.501-19.600)

  1. narívati, -am, vb. impf. ad nariniti; n. komu kaj, aufzudringen, aufzuzwingen suchen oder pflegen, Cig., C.
  2. narjúti se, -rjóvem se, vb. pf. sich satt brüllen.
  3. narǫ̑be, adv. = na robe, verkehrt, umgekehrt; n. obrniti; — n. delati, verkehrt, nicht recht machen; n. razumeti, govoriti; vse gre n.; — to je n. svet, das ist eine verkehrte Welt; n. slika, ein verkehrtes Bild, Žnid.; — auf der Kehrseite; — umgekehrt, im Gegentheil.
  4. narǫ̑bən, -bna, adj. verkehrt, äbicht, Mur., Jan., C.
  5. narǫ́benji, adj. verkehrt, Hal.- C.
  6. narǫ́bešnji, adj. = narobenji, Hal.- C.
  7. narǫ̑bkati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge ( z. B. Nüsse, Kukuruz) schälen, entkörnen, Cig.
  8. narǫ̑bnež, m. einer, der alles verkehrt thut, Jan. (H.).
  9. narǫ́bnost, f. die Verkehrtheit, Jan. (H.).
  10. narǫ̑č, m. 1) kolikor je moči enkrat na rokah nesti, Hal.- C.; n. sena, Z.; — 2) = naročaj 1), Mur., Mik.
  11. nároč, f. = naroč m. Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  12. narǫ̑čaj, m. 1) der Platz auf den Händen, in den Armen; v naročaj vzeti, in die Arme nehmen; umrl je v naročaju svojega sina, Jurč.; — 2) = naroč 1), ein Armvoll: n. drv, slame, Cig., Jan.
  13. narǫ́čanje, n. das Auftragen; das Bestellen.
  14. narǫ́čati, -am, vb. impf. ad naročiti; auftragen; bestellen, abonnieren.
  15. narǫ̑čba, f. der Auftrag, Cig.; izpolnjevati naročbe, Cv.; die Bestellung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; die Pränumeration, die Abonnierung, das Abonnement: vabiti na naročbo kakega časnika, nk.
  16. narǫ̑čbən, -bəna, adj. Bestellungs-, Pränumerations-, nk.
  17. narǫ̑čbənica, f. der Bestellschein, DZ.
  18. narǫ̑če, n. 1) = naročje 1), Dol.; nároče: na naroče vzeti, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = naročje 3): eno nároče ("nárče") trave, jvzhŠt.
  19. narǫ̑čək, -čka, m. naročki, die Manschetten, Nov.- C.
  20. narǫ́čən, -čna, adj. 1) was an der Hand getragen wird, Meg., Dalm.; — 2) náročən, bequem, gelegen, Cig., M.; prim. narok.
  21. naročevȃłnica, f. das Commissionsbureau, Cig.
  22. naročeváti, -ȗjem, vb. impf. = naročati.
  23. naročevȃvəc, -vca, m. der Besteller, der Beauftrager, Cig.
  24. naročíłən, -łna, adj. Bestellungs-: naročı̑łni list, nk.; Pränumerations-, nk.
  25. naročílọ, n. der Auftrag; po naročilu, dem Auftrage gemäß; die Commission; — die Bestellung, die Pränumeration, nk.
  26. naročı̑t, adj. ausdrücklich, h. t.- Cig. (T.).
  27. naročı̑təlj, m. = naročnik 1), Jan. (H.).
  28. naročíti, -ím, vb. pf. auftragen; n. komu, da naj kaj stori: vse sem opravil, kar si mi naročil; anordnen; n. v oporoki, Cig.; — bestellen; — n. voz, knjigo; n. si časnik.
  29. narǫ̑čje, n. 1) der Platz auf o. in den Armen; v n. vzeti otroka, v naročju držati ga, in die Arme nehmen, in den Armen halten; — 2) v naročje se oženiti, omožiti, ohne Vermögen, ohne Besitz, auf der Hände Arbeit bauend heiraten, Dol.; — 3) ein Armvoll, Cig., Jan.
  30. narǫ̑čka, f. die Manschette, Jan. (H.).
  31. naročníca, f. 1) die Auftraggeberin, die Bestellerin; die Abonnentin, nk.; — 2) narǫ̑čnica, das Armband, Jarn., Mur., Cig., C.; — 3) = naročnik 2), Notr.
  32. naročník, m. 1) der Auftraggeber, Mur., Cig., DZ.; — der Besteller; der Kunde; — der Abonnent ( z. B. einer Zeitschrift), nk.; — 2) = črevljarska rokavica, das Schusterhandleder, Jarn., C., Štrek., (narǫ̑čnik) Kras- Erj. (Torb.); — 3) das Armband, C.; — 4) naročniki, ljudje brez imetja, ki se "na roke" ženijo, Dol.
  33. naročnína, f. die Bestellungsgebür, Cig.; der Abonnementsbetrag, nk.
  34. naročnínica, f. dem. naročnina; der kleine Abonnementsbetrag, Cv.
  35. naročnják, m. das Handleder der Schuster, Cig.
  36. náročnost, f. die Bequemlichkeit, Cig.
  37. národ, * -rǫ́da, m. 1) die Nation, der Volksstamm, das Volk, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) = rod, die Generation, Dict.; — 3) = porod, die Geburt, ogr.- C.
  38. národən, -dna, adj. Volks-, volksthümlich, national, Mur., Cig., Jan., nk.; narodna obleka, die Nationaltracht, nk.; nationalgesinnt: n. človek, nk.
  39. národič, m. dem. narod; das Natiönchen, das Völkchen, nk.
  40. narodíti se, -ím se, vb. pf. 1) zur Welt kommen, geboren werden, M., ogr.- Raič ( Kol.); Nekemu bogatcu se je sin narodil, vzhŠt.- Valj. ( Glas.); — 2) drevo se je narodilo, der Baum hat sich abgetragen, er hat sich durch vieles Tragen entkräftet, Cig., C.
  41. narodnják, m. der Nationalgesinnte, der Nationale, Jan., C., nk.
  42. narodnjákinja, f. die Nationalgesinnte, die Nationale, nk.
  43. narodnjáški, adj. die Nationalgesinnten betreffend, national, C., nk.
  44. narodnogospodȃrstvən, -stvəna, adj. volkswirtschaftlich, nationalökonomisch, nk.
  45. národnost, f. die Volksthümlichkeit, Mur., Cig.; — die Nationalität, Cig., Jan., nk.
  46. narodokàz, -káza, m. die ethnographische Karte, Jes.
  47. narodoljùb, -ljúba, m. einer, der die Nation liebt, Str.
  48. narodopìs, -písa, m. die Ethnographie, Cig., Jan., Cig. (T.).
  49. narodopı̑səc, -sca, m. der Ethnograph, Cig.
  50. narodopísən, -sna, adj. ethnographisch, Cig., Jes.
  51. narodopı̑sje, n. die Ethnographie, Cig., Jan.
  52. narodoslǫ̑vəc, -vca, m. der Ethnolog, Let.
  53. narodoslǫ́vən, -vna, adj. ethnologisch, Let.
  54. narodoslǫ̑vje, n. die Ethnologie, Lampe (D.).
  55. narodovláda, f. = ljudovlada, die Volksherrschaft, die Demokratie, Jan. (H.).
  56. národovski, adj. = narodski, Völker-: narodovsko preseljevanje, die Völkerwanderung, LjZv.
  57. narodoznȃnstvọ, n. die Ethnologie, Cig. (T.).
  58. národski, adj. Völker-: narodsko preseljevanje, die Völkerwanderung, Cv.
  59. národstvọ, n. das Volksthum, das Volkswesen, Cig. (T.).
  60. narǫ́gati se, -am se, vb. pf. n. se komu, jemanden höhnen, nk.
  61. narojíti se, -ím se, vb. pf. rojenja se naveličati, Cig.
  62. 1. nárok, m. die Tagsatzung, Jan.
  63. 2. nárok, m. naroki = manšete, die Manschetten, BlKr.- DSv.
  64. nárok, adv. zur Hand: n. mi je, Cig., Ip.- M.; — od narok biti, entlegen sein, Polj.; — iz: na roko.
  65. nároka, f. = narokva 2), C.
  66. nároke, f. pl. die Tagsatzung, Svet. (Rok.).
  67. narokovati, -ujem, vb. impf. = narekovati 2): n. za mrličem, wehklagen, BlKr.
  68. nárokva, f. 1) das Armband, Habd.- Mik., Jarn., Mur.; der Armschmuck, C.; — 2) der Handschuh des Schusters, C.
  69. nárokvica, f. dem. narokva; das Armband, Cig., Jan.
  70. narǫ̑mati se, -am se, vb. pf. sich satt pilgern.
  71. narǫ̑pati, -am, vb. pf. zusammenrauben; veliko blaga, denarja n.
  72. naropotáti se, -otȃm, -ǫ́čem se, vb. pf. des Polterns satt werden.
  73. narosíti, -ím, vb. pf. mit Thau benetzen, bethauen, Jan. (H.).
  74. narováti, -rujem, vb. pf., Cig., M., pogl. narvati.
  75. nárt, m. 1) der Fußrücken, der Rist, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — die Fußwurzel (tarsus), Erj. (Som.); — 2) das Oberleder: urbase ali narte dela usnjar iz teletin, Ravn. (Abc.); — prim. češ. nart, der Fußrücken, das Oberleder.
  76. nárus, adj. röthlich, Rez.- C.
  77. narušȃj, m. die Störung, Cig. (T.), DZ.
  78. narúšati, -am, vb. impf. ad narušiti, Cig. (T.).
  79. narúšiti, -rušim, vb. pf. 1) zu zerstören anfangen: n. skalo, den Felsen ansprengen, Cig.; — 2) stören, hemmen, Cig. (T.), DZ.; narušeno zdravje, Cv.
  80. narúžiti, -rȗžim, vb. pf. in irgend einer Menge enthülsen, entkörnen, Cig.; n. veliko fižola, koruze, jvzhŠt.
  81. narvāl, m. samorog, der Narval (monodon monoceros), Erj. (Ž.); — rus. narválъ.
  82. narváti, -rújem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge ausraufen, ausrupfen; n. korenin; — 2) n. se, sich fatt raufen, sich satt balgen, Cig., M.
  83. nasamúriti se, -ȗrim se, vb. pf. ein finsteres Gesicht machen: kaj si se nasamuril? Lašče- Erj. (Torb.); nasamurjeno gledati, finster blicken, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. češ. smouriti, umwölken, trüben, rus. smuryj, dunkelgrau, Mik. (Et.).
  84. naskopáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Geizen zusammenbringen, zusammengeizen, Cig.; veliko premoženja si n., Jurč.
  85. naskórem, adv. bald, M., C.
  86. naskórən, -rna, adj. baldig, ogr.- Mik., C.
  87. naskórọ, adv. = na skoro, bald, Erj. (Izb. sp.).
  88. naskríž, adv., pogl. navzkriž.
  89. naskrížəm, adv., pogl. navzkrižem.
  90. naslamúriti se, -ȗrim se, vb. pf. = nasamuriti se, düster werden, C.; naslamurjen, verdrießlich, Mur., Jan., C.
  91. nasmráditi, -smrȃdim, vb. pf. mit Gestank erfüllen; n. po hiši, n. sobo.
  92. nasmrájanje, n. das Durchstänkern, M.
  93. nasmrájati, -am, vb. impf. ad nasmraditi; mit Gestank erfüllen, Jarn., Cig.
  94. nasmȓcati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge abstreifen; n. listja, Cig.
  95. nasmŕčati se, -ím se, vb. pf. sich satt schnarchen.
  96. nasomọ́riti se, -ọ̑rim se, vb. pf. ein finsteres Gesicht machen, nasomorjen, verdrießlich, mit finsterem Gesicht, vzhŠt.- C.; — prim. nasamuriti se.
  97. nasovrážiti se, -ȃžim se, vb. pf. des Hassens satt werden, Jurč.
  98. nasprẹ̑k, adv. = poprek, Gol.
  99. nasprọ̑tək, -tka, m. der Gegensatz, der Contrast, Cig., Jan., Bes., ZgD.; — das Gegenstück, Jan.
  100. nasprọ̑tən, -tna, adj. entgegengesetzt; nasprotna stran; nasprotna moč, die Gegenkraft; nasprotni tok, der Gegenstrom ( phys.), Cig. (T.); nasprotni namen, die Gegenabsicht; to je pravici, postavi nasprotno, das ist gesetz-, rechtswidrig; — feindlich, abgeneigt: sreča mi je nasprotna.

   19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501 19.601 19.701 19.801 19.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA