Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (18.601-18.700)

  1. mrkəvčnják, m. die wilde Möhre, C.
  2. mŕkəvəc, -vca, m. die wilde Möhre, Cig.
  3. 1. mŕkniti, mȓknem, vb. pf. 1) sich verfinstern; solnce, mesec mrkne; (tudi impf., Št.); — 2) blinzen, Mur.
  4. 2. mŕkniti, mȓknem, vb. pf. einen Murrlaut vernehmen lassen, mucksen, C.
  5. mŕknjenje, n. 1) die Verfinsterung, die Finsternis: solnčno, mesečno m.; — 2) das Blinzen, Mur.
  6. mrkòt, -óta, m. das Gemurre, C.
  7. mrkúša, f. svoje ime ovci, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — svoje ime kravi, Vreme- Erj. (Torb.).
  8. mrkúžav, adj., Hal.- C., pogl. makužav.
  9. mȓkva, f. = mrkev, Mur., SlGosp.- C., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.), Tuš. (R.).
  10. mȓkvica, f. dem. mrkva; gelbe Rübe, Mur., C., Ptujsko polje- Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.; razrasel koren, Gor.; — der wilde Pastinak, die wilde Möhre, Alas., Hip. (Orb.), Cig.
  11. mrlȃd, f. das Aas, Cig., M., ogr.- C.
  12. mrlȃdina, f. das Aas, M., Z.
  13. mȓləc, -lca, m. der Todte, die Leiche, Meg., Jan., C.; mrlca neso vunkaj, Trub.; (mrłəc?).
  14. mrlẹ̑d, f. der Sauertopf, Mik.
  15. mrlę́nək, -nka, m. bledičen, hirajoč človek, KrGora.
  16. mrlẹ̑nje, n. schwaches Brennen, schwacher Schimmer, Cig., Jan., M.
  17. mrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach brennen, schwach schimmern, Mur., Cig., Jan., C.; nekoliko zvezd je mrlelo na nebu, Glas.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.; — 2) schwach sein, hinsiechen, C.; tri mesece mrli brez sluha in vida, Zora; in Gedanken vertieft ruhig dasitzen, Z.; — 3) wenig regnen, M.; rieseln: n. pr. droben dež mrleje (= mrli), Krn- Erj. (Torb.); iz megle mrli, C.
  18. mrletı̑n, m. der Schwächling, Jan.
  19. mrlę̑tina, f. das Aas, Mur.
  20. mrlę̑vza, f. neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  21. mrlẹ́za, f. počasen in mrtev človek, Dol.
  22. mrlẹ̑zga, f. = mrleza, schläfriger Mensch, Mik.; pos. človek, ki počasi jé, Dol.
  23. mrlẹ́zgati, -am, vb. impf. počasi, izbirčno jesti, Dol., Ip., GBrda.
  24. mrlìč, -íča, m. die Leiche, der Leichnam; mrliča imajo v hiši; mrliča nesejo; — tudi mŕlič, -íča, na vzhodu.
  25. mrlíčast, adj. leichenartig, Cig.
  26. mrlı̑čək, -čka, m. dem. mrlič; ein kleiner Leichnam.
  27. mrlíčica, f. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Polj.
  28. mrlı̑čnica, f. die Todtenkammer, C., Levst. (Pril.).
  29. mrlíhanje, n. schwaches Brennen, schwacher Schimmer, Jan.
  30. mrlíhati, -am, vb. impf. schwach brennen, schwach schimmern, Jarn., Jan.
  31. mrlíka, f. usehlo, a še stoječe drevo, Ip., Trnovo ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  32. mrlína, f. das Aas, Cig., Jan., M., ogr.- Valj. (Rad), Zora.
  33. mrlı̑njak, m. die Aasfliege, C.; — der Aaskäfer, C.
  34. mrlísati, -am, vb. impf. = mrlihati, Jan.
  35. mrlíšče, n. der Sterbeort, DZ.
  36. mrlı̑ščnica, f. die Todtenkammer, das Todtenhaus, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), Nov.
  37. mrlı̑ški, adj. Leichen-, Cig., Jan., DZ.; m. oglednik, der Todtenbeschauer, Levst. (Nauk).
  38. mrlízgati, -am, vb. impf. 1) = mrlezgati, langsam, ohne Lust, wählerisch essen, Jarn., C., Dol.; — 2) mit dem Wasser plätschern ("pritscheln"), Mur., Cig.
  39. mȓlja, f. ein fehlerhafter Flecken, z. B. ein Fettflecken, Cig.
  40. mrljȃd, f. = mrlad, das Aas, C.
  41. mrlják, m. = mrtvaški prt, Cig., Jan., M., C., Vrt.
  42. mrlȗn, m. ein dummer, alberner, schwachsinniger Mensch, ( prim. ben.-it. murlon = sciocco), Štrek. (Arch.).
  43. mrlúzgati, -am, vb. impf., M., pogl. mrlizgati.
  44. mŕmər, -mra, m. das Gemurmel, C.
  45. mrmljáti, -ȃm, vb. impf. murren, murmeln, Mur.
  46. mrmljȃvəc, -vca, m. der Murrer, Mur.
  47. mrmolẹ́ti, -ím, vb. impf. wimmeln, Z.
  48. mrmolíka, f. = mrmulika, Cig.
  49. mrmráč, m. der Murrer, der Murrkopf.
  50. mrmráčast, adj. mürrisch, Mur.
  51. mrmrálast, adj. murrsinnig, Jan. (H.).
  52. mrmrálọ, n. der Murrkopf, der Griesgram.
  53. mrmrȃnje, n. das Murren.
  54. mrmráti, -ȃm, vb. impf. murren, murmeln; m. na kaj, gegen etwas murren, Vrt.
  55. mrmràv, -áva, adj. brummig, mürrisch.
  56. mrmrȃvəc, -vca, m. der Murrer, der Murrkopf; v nevolji smo mrmravci, v sreči gizdavci, C.
  57. mrmrȃvka, f. die Murrerin.
  58. mrmrȃvkati, -am, vb. impf. murren, raunzen (o mačkah), Guts., Mur., Cig.
  59. mȓmrək, -əka, m. der Murrer, Mur., Volk.- M.
  60. mȓmrež, m. ein mürrischer Mensch, Cig.
  61. mrmulíka, f. großer Goldklee, gelber Hopfenklee (trifolium agrarium), Dol.- Cig., Nov.- C., Medv. (Rok.).
  62. mrnjáti, -ȃm, vb. impf. murren, C.
  63. mrnjàv, -áva, adj. mürrisch, brummig: m. pes, človek, C.
  64. mrnjȃvəc, -vca, m. ein mürrischer Mensch, Trst. (Let.).
  65. mrnjȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen, vzhŠt.- C., kajk.- Kres.
  66. mrōž, m. das Wallross (trichecus rosmarus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — češ.
  67. mȓs, m. mesna jed, posebno o postnem času, Z., C.
  68. mrsálọ, n. der Schneller am Gewehre, vzhŠt.- C.
  69. mŕsavəc, -vca, m. der Schneller am Gewehre, vzhŠt.- C.; — der Drucker beim Bogen, C.
  70. mŕsən, -sna, adj. Fleisch-: mȓsni dan, der Fleischtag, Cig.; mrsno jelo, die Fleischspeise, Dol.- Cig.; mrsna jed (o postnih dneh), C.
  71. 1. mŕsiti, -im, vb. impf. 1) durch Fleischgenuss die Faste brechen, Dol.- Cig., C., BlKr.; mrsila sem, Svet. (Rok.); übhpt. Fleisch genießen, C., Mik.; — an einem Fasttage die Nüchternheit brechen, Fr.- C.; m. se = mrsiti, Fleischspeisen genießen, die Faste brechen, Mik., Dol.; — m. se, sich letzen, Ip.- Mik.; — 2) m. se, sich mit einem Weibe abgeben, caressieren, Hal.- C.; — läufig sein (o kobili), C.; (o zajcih), Pohl.- C.; — 3) verwirren; lase m., Fr.- C.; (tudi hs.).
  72. 2. mŕsiti, -im, vb. impf. ( pf.?) = meziti, bewegen, erschüttern, C.; = prožiti: m. puško, lok, vzhŠt.
  73. mȓsnik, m. der Fleischtag ( opp. postnik), C.
  74. mrsnína, f. mesne jedi o postnem času, C., Z.
  75. mŕsniti, mȓsnem, vb. pf. bewegen, erschüttern, C.; ( vb. impf.): ljudi je bilo, da se je vse mrsnilo, vzhŠt.- C.
  76. mrstíti se, -ím se, vb. impf. = mrestiti se, C.
  77. mŕšast, adj. faul, C.
  78. mŕšav, adj. 1) mager, abgezehrt, Habd., Cig., Jan., Prip., BlKr.- Mik.; — 2) struppig, C.; zerzaust: dekla mršavih las, Jurč.
  79. mršavẹ́ti, -ím, vb. impf. abmagern, Cig., Jan., C.
  80. mŕšavost, f. die Magerkeit, Cig.; elendes Aussehen, Bes.
  81. mrščálica, f. der Schüttelfrost: neka m. jih strese, Nov.
  82. mrščȃnje, n. rieselndes Gefühl, Cig.; — der Rheumatismus, C.
  83. mŕščati, -ím, vb. impf. 1) rieseln, fein regnen, Dol.; jarbola se pomaka v mrščeče pene, Glas.; — 2) rieseln (vom Gefühl), Jan.; po kosteh mi mršči, ich habe den Rheumatismus, C.
  84. mŕščiti, -im, vb. impf. 1) runzeln: čelo m., Cig.; m. se, runzelig werden, Cig., Jan.; — 2) m. se, sich sträuben: bolnemu živinčetu se mršči dlaka, Cig.; — 3) m. se, ein finsteres Gesicht machen, vzhŠt.- C.; — prim. hs. mrska, die Runzel.
  85. mršè, -ę́ta, n. das Hausthier, C.; — die Schindmähre, Z.
  86. mršenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) summen, rauschen, tosen (o mnozih nejasno, nerazločno govorečih ljudeh), C.; — 2) wimmeln, C.; — nam. mrščeneti?, prim. hs. mrštati, -im, knurren.
  87. mršẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach regnen, Cig.; — 2) mrší = droban sneg pada, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. mrščeti? prim. mrščati.
  88. mršę̑tina, f. das Aas, C.; — slaba govedina, C., Z.
  89. mrševı̑t, adj. struppig, C.
  90. mŕšina, f. das Aas, Mur., Polj.; — (psovka), = mrha, Polj.
  91. mŕšiti, -im, vb. impf. 1) zausen, in Unordnung bringen: lase m., Cig., Jan., SlGor., Fr.- C.; niti m., SlGor., Fr.- C.; — 2) faulenzen: bomo li mršili ali lenjarili? SlN.; prim. mršast.
  92. 1. mȓšji, adj. Aas-, Mur.; aashaft, aasig, Mur., Cig., Jan.
  93. 2. mȓšji, adj. viehisch, C.
  94. mȓšnat, adj. 1) aashaft, Cig.; — 2) struppig.
  95. mȓšnik, m. 1) der Aasgeier, C., Svet. (Rok.); — = kokošar, skobec, Gor.; — 2) der Aaskäfer, Jan.
  96. mršnják, m. fauler Mensch, C.
  97. mrtȃl, m. = možnar 1), ( prim. furl. mortàr), Tolm.- Štrek. (Let.).
  98. mrtek, m., pogl. mertek.
  99. mrtẹ́łən, -łna, adj. sterblich, ogr.- M.; mrtelno telo, C.
  100. mŕtəv, -tva, adj. 1) za žive in mrtve moliti; — do mrtvega, zu Tode; do mrtvega raniti, pretepsti koga; zá-mrtvọ obležati, wie todt liegen bleiben, Lašče- Levst. (Nauk); — 2) unempfindlich; mrtva roka, mrtvi prsti; mrtva kost, das Ueberbein, Mur.; — ohne Lebhaftigkeit, träge; m. človek; — 3) ohne Glut; mrtev pepel, ogelj, ogorek; — nicht brennend: mrtva kopriva, die Taubnessel; — 4) keinen Nutzen bringend: mrtva zemlja, die tiefliegende, weniger fruchtbare Erde; — mrtev denar, keine Zinsen tragend; v mrtev kup, spottbillig, Ročinj- Erj. (Torb.); — 5) ves m. biti na kaj, leidenschaftlich nach etwas verlangen, gierig sein; ves m. biti na denar, na kako jed; ves mrtev je na ženske, Jurč., Dol.; versessen: m. na tožbe, Levst. (Zb. sp.); — 6) v mrtvo ime tajiti, ganz und gar ableugnen, Ig (Dol.).

   18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA