Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (18.401-18.500)

  1. mramoríca, f. der Beinfraß: m. ga jẹ́, er hat den Beinfraß, Dol.; — pl. mramorice, Scropheln, Št.- Cig.
  2. mramoríti, -ím, vb. impf. marmorieren, Cig. (T.).
  3. mramórka, f. der Beinfraß, Mur.; m. ga jẹ́, Z.
  4. mramórkast, adj. scrophulös, Gor.
  5. mrámornast, adj. marmorartig, Cig., Jan.
  6. mrámornat, adj. marmorn, Jan.
  7. mrȃv, -ı̑, f. = mravlja, Mur., Jan.
  8. mrȃv, m. = mravlja, Cig. (?), Prip.- Mik., Vod. (Izb. sp.).
  9. mrȃvəc, -vca, m. = mravlja, C.
  10. mravı̑nčevka, f. die weibliche Ameise, Lašče- Levst. (M.).
  11. mravı̑nčji, adj. Ameisen-, Lašče- Levst. (M.).
  12. mravı̑nəc, -nca, m. 1) = mravlja, Jan., Lašče- Levst. (M.); pos. das Ameisenmännchen, Levst. (Beč.); — 2) pl. udni mravinci, das kribbelnde Gefühl beim Einschlafen der Glieder, C.
  13. mravı̑nka, f. das Ameisenweibchen: mravinke se leteče shajajo z mravinci, Levst. (Beč.).
  14. mravíšče, n. der Ameisenhügel, Lašče- Levst. (M.).
  15. mrȃvje, n. coll. Ameisen, kajk.- Valj. (Rad).
  16. mrȃvji, adj. Ameisen-, Mur.
  17. mrȃvka, f. ovčje ime, Kanin- Erj. (Torb.).
  18. mrávlja, f. 1) die Ameise (formica); črne, bele, rjave mravlje; — 2) pl. mravlje, ein kribbelndes Gefühl, das Schauergefühl; mravlje so me obsule, es läuft mir ein Schauer über die Haut, mich befällt ein Schauer, Cig.; = mravlje me obletajo, Fr.- C.; = mravlje mi lezejo po životu (hrbtu), jvzhŠt.
  19. mravlják, m. = mravljinčar, der Ameisenfresser, ogr.- C.
  20. mrávljevka, f. das Leinblatt (thesium linophyllum), C.
  21. mrávljica, f. dem. mravlja; das Ameischen; tudi: mravljíca, Valj. (Rad).
  22. mravljı̑n, m. = mravlja, Valj. (Rad).
  23. mravljı̑nčar, -rja, m. 1) der Ameisenfresser (myrmecophaga jubata), C., Erj. (Ž.); — 2) = legen, der Ziegenmelker, die Nachtschwalbe (caprimulgus europaeus), Cig., Jan., C.; = pikčasti m., Vrt.
  24. mravljı̑nčək, -čka, m. dem. mravljinec, das Ameischen, Cig.
  25. mravljı̑nčevəc, -vca, m. der Ameisengeist, Cig.
  26. mravljı̑nčji, adj. 1) Ameisen-, Cig., Jan.; mravljinčja dela, Levst. (Zb. sp.); — 2) mravljinčje noge, das Kribbeln in den Füßen, Ig (Dol.).
  27. mravljı̑nəc, -nca, m. 1) die Ameise; m. selec, die Zugameise, Cig.; — 2) pl. mravljinci, das Kribbeln in den Gliedern, das Einschlafen der Glieder, Z., Ljub.; mravljinci mi lazijo po hrbtu, Nov.
  28. mravljı̑njak, m. = mravljišče, der Ameisenhaufen, Mur., Cig., Jan., C., Št., kajk.- Valj. (Rad); (-ják), Valj. (Rad).
  29. mravljı̑nji, adj. Ameisen-; mravljinja jajca.
  30. mravljı̑novəc, -vca, m. = mravljišče, Mur., C., Danj. (Posv. p.).
  31. mravljı̑nski, adj. Ameisen-, M.; — mravljinsko priden, fleißig wie eine Ameise, SlN.
  32. mravljíšče, n. der Ameisenhaufen; ( fig.) m. pregrešnih želj, Slom.- C.
  33. mravljíti, -í, vb. impf. mravlji mi, es schaudert mich, V.-Cig.
  34. mravodèr, -dę́ra, m. der Ameisenlöwe (myrmecoleon formicarius), Erj. (Ž.).
  35. mravojẹ̀d, -jẹ́da, m. drozeg mravojed, die Ameisendrossel, Cig.
  36. mravožèr, -žę́ra, m. ein Ameisen fressendes Thier, der Ameisenfresser, Cig.
  37. mrȃvski, adj. = mravljinji: m. cvet, der Ameisengeist, Vrt.; mravska kislina, die Ameisensäure, Cig. (T.).
  38. mràz, mráza, m. 1) die Kälte, der Frost; m. je, es ist kalt; hud m. je, es ist sehr kalt; m. je bil; = mraz je bilo, Mik., Erj. (Izb. sp.), Vrt.; m. mi je, ich friere, Cig., Vrt.; mraz me prehaja, es fröstelt mich; mraz ga je stresel, es befiel ihn der Fieberfrost, Cig.; — 2) = slana, der Reif, Cig., Jan., Dol., BlKr., jvzhŠt.; črni, suhi m., der Blachfrost, Cig.
  39. mrazčálica, f. das Frösteln, Krn- Erj. (Torb.); — pl. mrazčalice, der Schauder: še sedaj mi mrazčalice lete po životu, Bes.; svete mrazčalice me obidejo, Bes.
  40. mrazčáti, -í, vb. impf. mrazči me = mraz me preleta, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  41. mrȃzək, -zka, m. dem. mraz; eine kleine Kälte, Jan. (H.).
  42. mrázən, -zna, adj. kalt, frostig, Mur., Cig., Jan., Dol.
  43. mrazẹ́ti, -í, vb. impf. frosten, Mur.
  44. mrázica, f. der Reiffrost, Z.; suha m., der Schnee in Gestalt kleiner Körner, Cig.
  45. mrazı̑təv, -tve, f. die Anfeindung, Jan.
  46. mráziti, mrȃzim, vb. impf. 1) mrazi, es kaltet, Cig., LjZv.; mrazi me, es fröstelt mich, ich empfinde Frost; m. ga je jelo, es überfiel ihn ein Fieberfrost, Cig.; — mrazi se, es wird kalt, es kältet aus, Cig.; — 2) m. koga, verhasst, verächtlich machen, Cig., Jan., ogr.- C.; obrekovavci me mrazijo pri Vas, Levst. (Zb. sp.); vsakteri sam sebi vse svoje življenje mrazi, ostudno in ostro dela, Krelj; — verfeinden: dva draga m., Prip.- Mik.; — 3) m. koga, jemanden anfeinden, ihm grollen, Jan.; hassen, ogr.- C.
  47. mrȃznat, adj. frostig, Z., Bes.
  48. mrȃznica, f. 1) fieberhafte Kälte, Ljub.; — 2) der Eisnebel, der Frostrauch, V.-Cig., Jan., C., UčT., Gor.; ves dan se po Ljubljani mraznica vlači, Ljub.; — 3) mraznice, einzelne, bei großer Kälte in der Luft herumfliegende, kleine Schneeflocken: mraznice naletavajo, Gor.; — 4) das Glatteis, C.; — 5) neko jabolko, C.
  49. mrȃznik, m. der Südwind (veter, ki od Krima piha), Ljub.
  50. mráznost, f. die Frostigkeit, Mur.
  51. mrazóta, f. die Kälte, Jan.
  52. mrazóten, -tna, adj. kältlich, Cig., Jan.
  53. mrazótnost, f. die Kältlichkeit, Cig.
  54. mrazotvǫ́rən, -rna, adj. Kälte erzeugend, Jan. (H.).
  55. mrazovı̑t, adj. frostig, Cig.
  56. mráženje, n. das Frösteln, der Paroxysmus, Cig.
  57. mȓc, m. der Menschensame, C.
  58. mŕcati, -am, vb. impf. ausmergeln, völlig entkräften, vzhŠt.- C.
  59. mrcetína, f. das Aas, C.
  60. mrcína, f. 1) das Aas, Cig., Jan., M., C., Polj., SlGor., BlKr.; — 2) velika žival ( zaničlj.), BlKr., SKr.; — 3) psovka ( pos. lenemu človeku), Mur., Dol., SlGor., jvzhŠt.; ti pa si, pasja mrcina, oderuh, Jurč.
  61. mrcíniti, -ı̑nim, vb. impf. = pršeti, rieseln (vom Nebelreißen), Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. mrščati.
  62. mrcinojẹ́dən, -dna, adj. aasfressend, Cig.
  63. mrcı̑nščak, m. psovka, C.; — prim. mrcina.
  64. mŕckati, -am, vb. impf. murrende oder knurrende Laute von sich geben (vom Hornvieh), Mur.; = 2. mrčati, C.
  65. mrcváriti, -ȃrim, vb. impf. schinden, zerfleischen, Dict., Cig., SlN.- C.; suh dedek je mrcvaril in rezal kuhanega koštruna, LjZv.; misshandeln, Cig., jvzhŠt., BlKr.; teple, suvale in mrcvarile so ga, LjZv.; otroci mrcvarijo mačko = po rokah jo valjajo in prenašajo, Dol.; — quälen: (gospoda) oratarja zatira in mrcvari, LjZv.
  66. mrcvárjenje, n. das Misshandeln, das Martern, Valj. (Rad), ZgD.
  67. 1. mȓč, m. der Höhenrauch, Krn- Erj. (Torb.), Tolm., Glas.
  68. 2. mȓč, m. der sinnliche Trieb: mrč ga žene, M., Z.
  69. mrčálast, adj. murrsinnig, Jan. (H.).
  70. mrčálọ, n. der Murrkopf, Jan. (H.).
  71. mrčȃnje, n. das Knurren, Mur.
  72. mŕčast, adj. übelgelaunt, Jarn., Mur., Cig., C.
  73. 1. mŕčati, -ím, vb. impf. 1) sich verfinstern, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); solnce mrči, C., Notr.- Levst. (M.); luna mrči, C.; luna začne mrčati, Nkol.- C.; — 2) trübe sein (vom Wetter), SlGor.- C., Z.; — 3) launen, übler Laune sein, Guts., Z.
  74. 2. mŕčati, -ím, vb. impf. knurren, Mur.; murren, Jan.; summen, M.; brummen: Orgle lepo mrčijo, Danj. (Posv. p.); vol mrči, Z.; — meckern, Mik. (Et.).
  75. 3. mŕčati, -í, vb. impf. mrči = mršči, prši, es rieselt, M., C.; = iz megle drobi, C.
  76. mrčàv, -áva, adj. mürrisch, Jan. (H.); — trübe: mrčavo vreme, Z.
  77. mŕčən, -čna, adj. = mrčast, übelgelaunt, Jarn., Mur., Cig., Jan.
  78. mrčès, -ę́sa, m. das Ungeziefer; — letos je toliko tega mrčesa po drevju! — psovka: ti mrčes ti! — ta beseda je nastala iz gen.: mrčesa; prim. mrkaj, markaj.
  79. mrčę́sən, -sna, adj. Ungeziefer-, M.; mrčę̑sni prašek, das Insectenpulver, Jan. (H.); nichtswürdig: po znano zvijačo mrčesnih ljudi sežejo, Ravn.
  80. mrčesojẹ̑dəc, -dca, m. der Ungezieferfresser (ptič), C.
  81. mrčèz, -ę́za, m. = mrčes, Lašče- Levst. (M.).
  82. mrčę́zati, -am, vb. impf. schlecht brennen: luč mrčeza, C.; — prim. 1. mrčati.
  83. mrčljìv, -íva, adj. verdrießlich, misslaunig, Mur., Cig., Jan., SlN.
  84. mrčljívost, f. die Verdrießlichkeit, Mur.
  85. mŕčnost, f. mürrisches Wesen, der Missmuth, Mur.
  86. mȓd, m. die Grimasse, SlGor.- C.
  87. mŕda, f. 1) der After, V.-Cig., Mik.; der Steiß des Geflügels, Cig., Jan., Gor.- M., C.; kurja m., C.; — 2) die Grimasse, Cig., Jan., Cig. (T.); kisla m., saures Gesicht, Ravn.; — mrdo napeti, narediti, kazati, den Mund verziehen, ein saures, verdrießliches Gesicht machen; — 3) človek, ki z usti giblje, a ne govori, Notr.; — 4) ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  88. mrdáč, m. neka češpa, Ip.- Erj. (Torb.).
  89. mrdánja, f. 1) der Steiß des Geflügels, Mur., Cig., Jan., Gor.- M., Mik.; — 2) keilförmiges Aneinanderreihen der Finger, Mur.; prste v kurjo mrdanjo povzeti, die Finger in Form eines Kegels zusammenlegen, Cig.; = kurjo mrdanjo storiti, delati, Cig., Vod. (Bab.).
  90. mŕdast, adj. grimassig, C.
  91. mȓdati, -am, vb. impf. 1) hin und her bewegen, Cig., Mik.; den Steiß hin und her bewegen (vom Federvieh), Cig.; z zadnjo oplatjo gibati (pri hoji), C., Ig (Dol.); z repom m., wedeln, Mur.; z nosom m., die Nase rümpfen, Dict., Mur., Cig., Krelj, Dol.; z usti m., den Mund aufwerfen, Dalm.; ungeschickt und mit Grimassen essen, C.; — z usti gibati a ne govoriti, Notr.; — mrdati, das Gesicht verziehen, Jan., C., M.; m. se, Grimassen schneiden, Jan.; — 2) sich begatten, C., Trst. (Let.).
  92. mŕdav, adj. schmollsüchtig, Jan. (H.).
  93. mŕdavəc, -vca, m. der Nasenrümpfer, Jan.
  94. mȓdavica, f. (šaljivo v uganki) = ključ, kajk.- Valj. (Rad).
  95. mŕdavka, f. neko jabolko, C.
  96. mrdȃvsati, -am, vb. impf. wie ein Hase essen, C.
  97. mȓdavt, m. der immer die Nase rümpft, das Gesicht verzieht, Cig., Gor.- M.; — ein unruhiger Mensch, Mik.
  98. mȓdəc, -dca, m. ein saures, verzogenes Gesicht, eine unwillige Miene, Cig., Jan., C.; mrdec narediti, C.
  99. mrdẹ̑la, f. die Rümpfnase, Jan.
  100. mȓdež, m. das Trotzgesicht, C.

   17.901 18.001 18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA