Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (18.201-18.300)

  1. mǫ́kər, mókra, adj. nass, feucht; mokra obleka; mokro vreme; m. kakor miš, durch u. durch nass; na mokrem, in der Nässe; po suhem in po mokrem, zu Wasser u. zu Lande; — na mokro slikati, al fresco malen; — mokri brat (bratec), der Trunkenbold, Cig., C.
  2. mokrȃd, f. die Nässe, die Feuchte, C.
  3. mokrȃvən, -vna, adj. sumpfig, im Sumpfe gewachsen: mokravna trava, Mariborska ok.- C.
  4. mǫ̑krəc, (-krc), -krca, m. der Regenwind, Jan.
  5. mokríca, f. 1) der Harn, Cig., Jan.; — 2) eine feuchte Wiese, Valj. (Rad); — 3) die Wasserassel (asellus aquaticus), Erj. (Z.); — 4) das Weichkraut (malachium aquaticum), C., Z.
  6. mokríčast, adj. harnartig, Cig.
  7. mokrílọ, n. mokrila, die Harnorgane, Erj. (Som.).
  8. mokrína, f. die Nässe, die Feuchtigkeit; — eine nasse Ader z. B. auf einem Acker, die Wassergalle, Jan.; — die Flüssigkeit, Cig., Jan., Žnid.; m. od astra montane, d. Astramontana-Tinctur, Levst. (Nauk); prekatna m. (v očesu), das Kammerwasser, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
  9. mokríšče, n. das Pissoir, DZ.
  10. mokríti, -ím, vb. impf. nässen, netzen, Mur., Cig., Jan.; mokreča megla, Jurč.; — harnen, Mur., Cig.
  11. mokrǫ̑ča, f. die Feuchtigkeit, die Nässe, ogr.- Mik., Valj. (Rad).
  12. mǫ̑kroma, adv. = na mokro (slikati), al fresco, V.-Cig.
  13. mokromèr, -mę́ra, m. der Feuchtigkeitsmesser, Cig., Jan.
  14. mokromrázən, -zna, adj. nasskalt, Cig.
  15. mokrọ̑st, f. die Nässe, Cig.
  16. mokrǫ́š, m. der Ostwind, Jan., Ščav.- Trst. ( Glas.).
  17. mokróta, f. die Nässe, die Feuchtigkeit; — tudi: mokrọ̑ta, Valj. (Rad).
  18. mokrótən, -tna, adj. nass, feucht; mokrotna letina, Pohl. (Km.); — tudi: mokrọ̑tən.
  19. mokrotína, f. das Nasse, Jan.; nasser Boden, Jan., Nov.- C.; — tudi: mokrọ̑tina; prim. mokrota.
  20. mokrotíti, -ím, vb. impf. nässen, befeuchten, Mur.
  21. mokrótnost, f. die Feuchtigkeit, die Nässe; — tudi: mokrọ̑tnost.
  22. mokrovína, f. = mokrina, Cig., Jan.
  23. mokrovı̑t, adj. feucht, C.
  24. molȃvar, -rja, m. der Drache, tudi: kratek in debel modras, "kakor bi mačku noge odsekal" (morebiti kaka breja samica), Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.); (moláver, Štrek.); — prim. hs. blavor, nekaka velika kača.
  25. molekulārən, -rna, adj. Molecular-: molekularna teža, das Moleculargewicht, Sen. (Fiz.).
  26. molı̑tvar, -rja, m. der Beter, der Betbruder, Cig., ogr.- C.
  27. molı̑tvarica, f. die Betschwester, Cig.; priletna m., Levst. (Zb. sp.).
  28. molitváriti, -ȃrim, vb. impf. frömmelnd beten, Zora.
  29. molı̑tvarnica, f. molilnica, molitvenica, Cig., ogr.- C.
  30. mȏlkar, -rja, m. kdor molek nosi, der Rosenkränzler, Cig.
  31. mołzarica, f. krava m. = molzna krava, die Melkkuh, Nov.
  32. mołzír, -rja, m. der Weinheber, Valj. (Rad).
  33. momúriti, -ȗrim, vb. impf. halblaut reden, brummen, murren, SlN.- C.
  34. monārh, m. samovladar, der Monarch.
  35. monarhı̑ja, f. samovladarstvo, die Monarchie.
  36. monarhı̑jski, adj. samovladarski, monarchisch.
  37. mondūra, f. = montura, Cig., Jan.
  38. monografīja, f. spis, ki razpravlja posamezen predmet kakega znanstva, die Monographie, Cig. (T.), nk.
  39. monogrām, m. začetne imenske črke, druga v drugo zapletene, das Monogramm, Cig. (T.).
  40. monohōrd, m. enostrunski aparat, Monochord ( phys.), Cig. (T.).
  41. monohromātski, adj. enobarven, monochromatisch ( phys.), Žnid.
  42. monōmetər, -tra, m. verz iz ene ali dveh stop, der Monometer, Cig. (T.).
  43. monštrānca, f. die Monstranze.
  44. montūra, f. vojaška oprava, die Montur.
  45. montūrən, -rna, adj. Montur-, Cig., Jan.
  46. mòr, mǫ́ra, m. das Sterben, die Pest, die Seuche, Mur., Št.- Cig., Jan., C.; v mestu je grozen mor, Zilj.- Jarn. (Rok.); živinski m., V.-Cig.
  47. mor, adj. schwarz, C.; pogl. mur.
  48. móra, f. 1) der Alp; mora ga tlači, sesa; — potne kaplje mu stopijo na čelo, ko mu je mora takih misli legla na dušo, Jurč.; — mora sesa ("ziza") svinje, kadar jih tako napade pri jedi, da stoje z životom proti tlom upognjenim in so nekoliko časa mirne ter nekako stokajo, dokler jih ne mine, jvzhŠt.; — 2) = sovka (vešča), die Eule (noctua), Jan. (H.).
  49. moráč, m. veliki m., der Königskümmel, Cig.; — prim. komorač.
  50. morȃčnik, m. konopljiški m., der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Medv. (Rok.).
  51. 1. morák, m. = konjska kumara, der Wasserfenchel, der Pferdesame (oenanthe phellandrium), Cig.
  52. 2. morák, m. der Truthahn, Guts., Jarn., Mur.; (murak), Kor.- Vest.; — prim. slovaški: morak, Truthahn.
  53. morāla, f. nravoslovje, nravoslovni nauk, die Moral, nk.
  54. morālən, -lna, adj. nraven, moralisch, sittlich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  55. moralīst, m. nravoslovec, der Moralist, der Sittenprediger, Cig., nk.
  56. morālnost, f. nravnost, die Sittlichkeit, die Moralität, Cig. (T.), nk.
  57. mǫ̑ranje, n. 1) das Müssen, Cig.; — 2) das Müssigen, das Zwingen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  58. morast, adj. schwarz (von der Thierfarbe), C.; — prim. mor.
  59. mǫ̑rati, -am, vb. impf. 1) müssen, Mur., Trub., Dalm., Krelj, Očitna izp. ( Let. 1889, 157), Ben.- Kl., Junska dol. (Kor.)- Jan. (Slovn.), vzhŠt.- C.; moramo, kakor moremo, wir strecken uns nach der Decke, vzhŠt.- C.; ni, da bi moral, ich muss nicht, es ist kein Muss; — 2) müssigen, nöthigen, zwingen, Cig., Jan., Gor.; kdo me more morati? wer kann mich zwingen? Ljub.; morate me nositi rdečo vrv, Jurč.
  60. moratōrij, m. odlog, das Moratorium, Cig.
  61. mǫ̑ravəc, -vca, m. der Zwinger, der Nöthiger, Cig., Valj. (Rad).
  62. morȃvščica, f. die Schale, (-šica) Mur., V.-Cig.; torilo ali m., Ravn. (Abc.).
  63. mǫ̑rča, f. = morčevina, Vrtov. (Km. k.).
  64. morčevína, f. zadnja gosta mast, ki se dobiva, kadar se oljke maste, ( it. morcia, morchia, die Oelhefen), GBrda- Erj. (Torb.).
  65. morčína, f. = mrhovina, Dict.; — prim. mor, m.
  66. mordà, ** adv. vielleicht; tudi mǫ́rda; — iz: more (biti) da.
  67. morebítən, -tna, adj. allfällig, nk.; morebitna poznejša doplačila, DZkr.
  68. morebíti, adv. vielleicht; (= more biti).
  69. 1. mórəc, -rca, m. der Mörder, Ravn.- Valj. (Rad).
  70. 2. morəc, -rca, m. der Rappe, Blc.-C.; — schwarzer Bock, Rez.- C.; — pogl. murec.
  71. mǫ́rən, -rna, adj. lau, Cig., Jan., DZ.; morna voda, laues Wasser, Notr.- Cig., Soška dol.- Erj. (Torb.), Štrek.
  72. morēna, f. ledniška groblja, die Moräne ( geogr.), Cig. (T.).
  73. mōrfij, m. neki strup, das Morphium, Cig. (T.).
  74. morfīn, m. = morfij, das Morphin, Cig. (T.).
  75. morfologı̑ja, f. likoslovje, die Morphologie, Cig. (T.).
  76. mǫ̑rgati, -am, vb. impf. murren, Hip.- C.
  77. morgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = morgovati, C.
  78. morgovȃnje, n. das Gemurre, Valj. (Rad).
  79. morgováti, -ȗjem, vb. impf. murren, brummen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  80. moríca, f. 1) schwarze Ziege, Rez.- C.; — 2) schwarze Feige, C.; — tudi: die Brombeere, C.; — prim. mor, mur.
  81. morìč, -íča, m. ein schwarzer (junger) Frosch, Mur., Cig.; — die Feuerkröte (bombinator igneus), Cig., Frey. (F.).
  82. morı̑ja, f. 1) das Morden, Cig., Jan.; — 2) das Hinsterben ( z. B. infolge einer Pest), Trub., Krelj.
  83. moríłən, -łna, adj. Mord-, mordend, mörderisch, Cig., Jan., nk.; aufreibend, zugrunde richtend: samota je morilna za dušo in telo, Cv.
  84. moríłnost, f. die tödtliche Kraft, nk.; — die Mordlust, Cig., Jan.
  85. moríšče, n. die Mordstätte, der Richtplatz, Mur., Cig., Jan., nk.
  86. morı̑telj, m. = morivec, C.
  87. morı̑təv, -tve, f. das Morden, der Mord, Jarn., Cig., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  88. moríti, -ím, vb. impf. tödten, morden; Slovenec že mori Slovenca, brata, Preš.; — aufreiben: lakota mori človeka, Cig.; — plagen, quälen: skrbi me more; kadar ga Bog tepe in mori, ga začne iskati, Škrb.- Valj. (Rad); m. se, sich aufreiben, sich plagen, Cig.; — ogenj m., das Feuer auslöschen, C.; živo apno m., den Kalk löschen, Z.; — živo srebro m., das Quecksilber fest machen, Cig.
  89. morı̑vəc, -vca, m. der Mörder, Cig., Jan., nk.
  90. morı̑vka, f. die Mörderin, Cig., Jan., nk.
  91. morı̑vski, adj. mörderisch, Mord-, Cig., Jan.
  92. morı̑vstvọ, n. die Mörderei, Cig.
  93. moríža, f. 1) das Schellenband, Jan.; — 2) pl. moriže, die Halskrause, Rez.- C.; — 3) pl. moriže, ein Halsband mit eisernen Nägeln für Hunde, Cig., Kras.
  94. morjáčək, -čka, m. dem. morjak; der Schiffsjunge, DZ.
  95. morják, m. 1) der Seemann, der Schiffer, vzhŠt.- C.; der Matrose, Zora, DZ.; morjak-krmar, der Steuermatrose, DZ.; — 2) veter, ki od morja piha, der Meerwind, der Südwind, Idrija- Svet. (Rok.), Ip.- Štrek. (Let.).
  96. 1. morję̑, n. das Meer, die See; po suhem in po morju, zu Land und zur See; veliko m., das Weltmeer, Cig., Jan.; tudi: mọ̑rje.
  97. 2. morje, n. = movje, vzhŠt.- C., Pjk. (Črt. 107.); (morda: morję̑, m. pl., C.).
  98. morjénje, n. das Morden, das Tödten.
  99. morjepìs, -písa, m. die Meerbeschreibung, die Oceanographie, Cig. (T.).
  100. morjepı̑səc, -sca, m. der Meerbeschreiber, Cig.

   17.701 17.801 17.901 18.001 18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA