Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (18.101-18.200)

  1. 2. mǫ́dər, -dra, adj. weise, klug; modra glava; modro govoriti; — modro se držati, eine ernste, gescheite Miene machen.
  2. modȇrn, adj. kar je po šegi, modern, Zv., nk.
  3. 1. modrák, m. = modras, C., Rez.- Baud.
  4. 2. modrák, m. der Weise ( zaničlj.), C., Levst. (Zb. sp.), nk.
  5. modràs, -ása, m. 1) die Sandviper (vipera amodytes), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Prim., Notr.; — da te jezero modrasov! dass dich der Henker! Jan.; — 2) neko bajeslovno bitje, LjZv. (VII. 225.).
  6. modrasíca, f. das Weibchen der vipera amodytes, Štrek.
  7. modrȃsji, adj. Sandviper-; — modrasja srca, Erj. (Izb. sp.).
  8. modrásov, adj. m. hlapec = kačji pastir, SlN.
  9. modrásovəc, -vca, m. der Seidelbast, der Kellerhals (daphne mezereum), Na Čavnu- Erj. (Torb.).
  10. modrásovski, adj. = modrasji: m. strup, Dalm.
  11. módrast, adj. bläulich, Mur., Cig., ogr.- C.
  12. modràv, -áva, adj. halbverschnitten, Jan. (H.).
  13. modrȃva, f. das Blau, Blc.-C.
  14. modrȃvəc, -vca, m. der Halbcastrierte, Jan. (H.); der Halbhengst, Št.; — prim. dravec, mendravec.
  15. 1. mǫ̑drc, m. der Weise; Herodež reče modrcem na skrivnem k sebi, Ravn.
  16. 2. mọ̑drc, m. das Mieder; — prim. bav. mueder.
  17. mǫ̑drəc, -drəca, (-drca), m. = 1. modrc, Valj. (Rad), nk.
  18. mǫ̑dreščica, f. neka češplja, Valj. (Rad).
  19. modrẹ́ti, -ím, vb. impf. blau werden, Blc.-C.; blau sein, Cig.
  20. mǫ̑drež, m. der Vernünftler, der Philosophaster, V.-Cig., Z., Ravn.
  21. 1. modríca, f. die Muse, Guts., Mur., Cig., Jan., C., nk.
  22. 2. modríca, f. 1) die Bläue ( z. B. des Himmels), Vrt.; — blauer Streifen, Dalm.- M.; blauer Fleck, die Strieme, Habd., Meg.- Mik., C.; — 2) die blaue Kornblume (centaurea cyanus), Tuš. (R.).
  23. modríč, m. = modriš, C., Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.).
  24. modríha, m. der Naseweis, Cig., Nov.
  25. modrı̑ja, f. 1) die Weisheit, Cig., ogr.- C.; — 2) die Klügelei, Cig., Jan.
  26. modrijáčiti, -ȃčim, vb. impf. klügeln, philosophieren, Cig., C.
  27. modriják, m. der Klügler, der Philosoph: bil je takrat velik m., Zv.
  28. modrijȃn, m. = 1. modrc, der Weise, der Philosoph, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
  29. modrijȃnəc, -nca, m. der Klügler, Cig.
  30. modrijȃnica, f. das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Vas Krn- Erj. (Torb.); — prim. mandrijerica.
  31. modrijániti, -ȃnim, vb. impf. klügeln, den Weisen spielen, Mur., Cig., Jan.; m. komu kaj, vorvernünfteln, Cig.
  32. modrijȃnka, f. 1) die Weise, Cig.; — 2) die Klüglerin, Cig.
  33. modrijȃnski, adj. philosophisch, Z.
  34. modrijȃnščina, f. die Afterweisheit, C.
  35. modrijáš, m. der Klügler, Jan. (H.).
  36. modríkast, adj. bläulich, Žnid., Zora, Nov.
  37. modrílọ, n. die Blaufarbe, das Blau, Cig., Žnid.; berlinsko m., das Berlinerblau, Cig. (T.), Erj. (Min.); sasko m., das Sächsischblau, pariško m., das Pariserblau, Cig. (T.).
  38. modrı̑n, m. = modrijanec, Cig., Jan.
  39. 1. modrína, f. = modrost, C., Slom.
  40. 2. modrína, f. 1) die Bläue, das Blau, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) neke vinske trte, Št.- Mur., Erj. (Torb.); mala m., blaue Zimmettraube, tudi: blauer Blank, velika m., blaue Urbanitraube, laška m., früher blauer Portugieser, vzhŠt.- Trumm.
  41. modrı̑nəc, -nca, m. der Sophist, Jan.
  42. modrinják, m. neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.).
  43. modríš, m. die blaue Kornblume (centaurea cyanus), Mur., Danj.- Mik., Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.), SlGor.
  44. modríšče, n. die Bildungsstätte, der Musentempel, Mur., SlN.
  45. 1. modríti, -ím, vb. impf. klug machen, witzigen, Mur., Cig., Jan.
  46. 2. modríti, -ím, vb. impf. blau machen, blau färben, Cig.; — m. se, blau werden, sich bläuen, Mur., Cig., Jan.; ins Blaue spielen, Mur.
  47. modrı̑vəc, -vca, m. der Bläuer, Cig.
  48. modrocvẹ́tən, -tna, adj. blaugeblümt, Cig.
  49. modroglàv, -gláva, adj. blauköpfig, Cig.
  50. modroglȃvəc, -vca, m. der Weisheitskrämer, M.
  51. modroglȃvka, f. die Weisheitskrämerin, M.
  52. modrokŕvən, -vna, adj. von blauem Blute, nk.
  53. modronòg, -nǫ́ga, adj. blaufüßig: modronogi sokol, der Blaufußfalke, Levst. (Nauk).
  54. modroòk, -ǫ́ka, adj. blauäugig, Cig., Jan., nk.
  55. modrordèč, -ę́ča, adj. blauroth, Cig., Danj.- M.
  56. modrorumę̑nkast, adj. gelblichblau, Zora.
  57. modrosìv, -síva, adj. blaugrau, Cig.
  58. modroslǫ̑vəc, -vca, m. der Philosoph, Cig., Jan., C., nk.; — der Hörer der philosophischen Facultät, nk.
  59. modroslǫ́vən, adj. philosophisch, Jan., nk.
  60. modroslǫ̑vje, n. die Philosophie, Jan., nk.
  61. modroslǫ̑vstvọ, n. = modroslovje, C.
  62. modrọ̑st, f. 1) die Weisheit, die Klugheit; — 2) eine Art Knöterich (polygonum amphibium), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  63. modrọ̑stən, -tna, adj. Weisheits-, Mur., Jan.; weislich, Mur.
  64. modrostljìv, -íva, adj. weisheitsvoll, weislich, Mur., Jan.
  65. modrọ̑stnik, m. der Weise: jezikov m., der große Sprachweise, Levst. (Zb. sp.).
  66. modrovȃnje, n. das Philosophieren; das Klügeln; — m. o politiki, die Kannegießerei.
  67. modrováti, -ȗjem, vb. impf. 1) philosophieren; — klügeln, den Weisen spielen, Mur., Cig., Jan.; — 2) witzigen, C.
  68. modrovȃvəc, -vca, m. der Klügler, Mur., Cig., Jan.; politični m., der Kannegießer, Jan.
  69. modrovȃvka, f. die Klüglerin, Cig., Jan.
  70. modroznȃnəc, -nca, m. = modroslovec, der Philosoph, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  71. modroznȃnski, adj. philosophisch, Jan., nk.
  72. modroznȃnstvọ, n. die Philosophie, Mur., Cig., Jan., nk.
  73. modrožílast, adj. blauäderig, Cig.
  74. mǫ̑drstvọ, n. die Philosophie, Mur., C.; die Weisheit, Let.
  75. mogrȃnj, m. = margaran, Jan.
  76. mohoríca, f. neka hruška, C.
  77. mohǫ̑rka, f. neko jabolko (zori o sv. Mohorju), Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  78. mohǫ́rovica, f. die Steinkohle, Nugla ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  79. mǫ̑jstər, -tra, m. der Meister; — mojster skaza, der Pfuscher; — tudi: mójster; — iz nem.
  80. mǫ́jstrica, f. die Meisterin, Cig., M.
  81. mojstrı̑ja, f. die Meisterschaft, Cig., Jan., C.
  82. mǫ́jstrinja, f. die Meisterin, Cig., Jan., Rož.- Kres.
  83. mojstríti, -ím, vb. impf. meistern, Mur., Cig., Jan., C.; konja m., Bas.; jezik m., Kast.
  84. mojstrı̑vəc, -vca, m. der Meisterer, Cig.
  85. mǫ́jstrov, adj. des Meisters; mojstrova, die Meistersfrau.
  86. mojstrováti, -ȗjem, vb. impf. 1) meistern, hofmeistern, Mur., Cig., Jan.; — 2) künsteln, Cig. (T.).
  87. mojstrovȃvəc, -vca, m. der Meisterer, Cig.
  88. mojstrovína, f. 1) das Meistergeld, Mur., Cig.; — 2) das Meisterstück, das Meisterwerk, ogr.- C.
  89. mǫ́jstrovka, f. die Meisterin, Jan., M.
  90. mǫ́jstrovski, adj. Meister-, meisterhaft; ta je bila mojstrovska, das war ein Meisterstreich, Cig.
  91. mǫ́jstrski, adj. Meister-, meisterhaft; mojstrsko delo, eine Meisterarbeit, Cig.
  92. mǫ́jstrstvọ, n. die Meisterschaft, Cig., Jan., Cig. (T.).
  93. mǫ́jškra, f. die Nähterin; — prim. it. maestra, die Meisterin, Levst. (Rok.).
  94. mǫ̑kar, -rja, m. 1) der Mehlhändler, der Mehlverkäufer; — 2) cmoček v močniku, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) der Mehlkäfer, der Müller (tenebrio molitor), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — 4) neka vrsta krompirja, Nov.- C.
  95. mǫ̑karica, f. 1) die Mehlhändlerin; — 2) debelo, pusto in razsipično jabolko, GBrda- Erj. (Torb.); — 3) neka hruška, Staro Sedlo, Žabče ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  96. mokarı̑ja, f. = mokarstvo, Cig., Jan., M.
  97. mokáriti, -ȃrim, vb. impf. den Mehlhandel betreiben, Jan.
  98. mǫ̑karnica, f. die Mehlkammer des Mehlhändlers, Cig.; — das Mehlbehältnis, Mur.; — die Mehlmulde, C.
  99. mǫ̑karnik, m. das Mehlbehältnis, Z.
  100. mǫ̑karstvọ, n. der Mehlhandel.

   17.601 17.701 17.801 17.901 18.001 18.101 18.201 18.301 18.401 18.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA