Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (17.801-17.900)

  1. metérən, -rna, adj. erwachsen, großjährig, M.
  2. metérnost, f. die Großjährigkeit, M.
  3. metȇrstvọ, n. reifes Alter, Ravn.- Cig.
  4. metlár, -rja, m. der Besenbinder.
  5. metlárčək, -čka, m. dem. metlar, Cig.; bos m., Levst. (Zb. sp.).
  6. metları̑ja, f. die Besenbinderei.
  7. metláriti, -ȃrim, vb. impf. die Besenbinderei betreiben, Cig.
  8. metlárski, adj. Besenbinder-.
  9. mētričən, -čna, adj. k metriki spadajoč, metrisch, Cig. (T.), nk.
  10. 1. mētrika, f. nauk o ritmu (o verzih), die Metrik.
  11. 2. metríka, f. = matprika, der Schlingbaum (viburnum lantana), vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  12. metrologı̑ja, f. nauk o merah, die Metrologie.
  13. metronōm, m. der Taktmesser, das Metronom ( phys.), Cig. (T.).
  14. metropolīt, m. nadbiskup, der Metropolit.
  15. metropolitānski, adj. = metropolitski, Cig.
  16. metropolītski, adj. nadbiskupski, Metropolitan-, Cig.
  17. mētrovnik, m. der Meterstab, DZ.
  18. mētrski, adj. Meter-, metrisch, Cig. (T.); metrska palica, der Meterstab, Cel. (Geom.); metrski cent, seženj, der Metercentner, die Meterklafter, nk.
  19. mētrum, m. das Versmaß, das Metrum, nk.
  20. məzdár, -rja, m. tisti, ki ima največ mleka v mezdi, Bolško- Erj. (Torb.); — prim. 1. mezda.
  21. mę̑zdra, f. 1) der innerste Theil der Haut, das Unterhautzellgewebe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Erj. (Z., Som.); kravjo kožo očistiti mezdre, Vrtov. (Km. k.), Gor.; — die zarte Haut auf frischer Wunde, Mik.; — die Haut, die sich auf gekochter Milch oder anderen Speisen bildet, C.; — 2) das Leimleder, Mur., Cig., Mik., DZ.; — 3) die innere weiche Baumrinde, Cig.; — 4) kar je mehkega znotraj buče, Hal.- C., Dol.; tudi: mę́zdra.
  22. mę̑zdrica, f. dem. mezdra; — das Zellengewebe: mast je shranjena v posebne iz mezdrice narejene mešičke, Vrtov. (Km. k.).
  23. mezdrı̑łnik, m. das Abfleischmesser, Cig.
  24. mezdrílọ, n. = mezdrilnik, Cig.
  25. mę́zdriti, -im, vb. impf. die Felle auf der inneren Seite abschaben, abfleischen, Cig., Jan.
  26. mę̑zdrnik, m. der Falzbock der Lederer, Cig.
  27. mę́zdrọ, n. 1) der innere Theil der Baumrinde, der Bast, Mur., Kor.- Cig., Mik.; vsako zimo se mezdro zelo utrdi, Jarn. (Sadj.); — 2) das Baummark, C.
  28. mę́zdrovəc, -vca, m. gnoj, ki se naredi iz mezdre (pri kuhanju lima), Gor.
  29. mezdrovína, f. das Leimleder, Cig.
  30. məzgár, -rja, m. der Mauleseltreiber, Dict., Mur., Cig., Jan., Zora.
  31. mẹzgomèr, -mę́ra, m. der Saftmesser, Cig.
  32. mę̑zra, f. = mezdra, Cig., Jan., Mik.
  33. mę̑zrati, -am, vb. impf. = mezdriti: kože m., die Felle ausfleischen, aasen, Cig., C.
  34. mę̑zrica, f. dem. mezra, Cig.
  35. məžeráti, -ȃm, vb. impf. 1) blinzeln, C.; — 2) m. se, glimmen: oglje se mežera, Železniki ( Gor.).
  36. məžı̑rək, -rka, m. mežirki se mi delajo, es wird mir dunkel vor den Augen, C., Mik.
  37. məžı̑rka, f. mežirko igrati, blinde Kuh spielen, Cig.
  38. məžkráti, -ȃm, vb. impf. blinzeln, Bes.; — einen zitternden Schein von sich geben, flimmern: sveče so mežkrale, Bes.
  39. mę́žnar, -rja, m. = cerkovnik, der Messner; — iz nem.
  40. mę́žnarica, f. cerkovnikova žena.
  41. mežnarı̑ja, f. cerkovnikova hiša ali služba.
  42. mežnáriti, -ȃrim, vb. impf. za cerkovnika biti.
  43. məžúr, -úrja, m. das Bild, das sich in den Augen bildet, wenn man sie schließt, nachdem man in die Sonne geschaut hat, Kr.- Valj. (Rad).
  44. məžȗra, f. češpljevec, kuhane češplje z narezanim kruhom, Kr.- Valj. (Rad).
  45. məžúrati se, -am se, vb. impf. zusammenschrumpfen, runzelig werden, Cig.
  46. məžúrək, -rka, m. 1) megla pred očmi, ako človeka slabost prime: "m. se mi je naredil", Krn- Erj. (Torb.); — 2) = mežur, M.
  47. məžúrkanje, n. das Blinzeln, Jan.
  48. məžúrkati, -am, vb. impf. blinzeln, Cig., Jan., C.
  49. məžúrkav, adj. blinzelnd, Jan.
  50. migrēna, f. glavobolja, nav. le po eni strani glave, die Migräne.
  51. mı̑kar, -rja, m. der Hechler, Goriš.; — der Seiler, Mik.
  52. mı̑karica, f. die Hechlerin, Goriš.; — die Seilerin, Mik.
  53. mikrokōzəm, -zma, m. majhen svet, človek, mišljen kot majhen svet, der Mikrokosmus.
  54. mikroskōp, m. drobnogled, das Mikroskop.
  55. mikroskōpən, -pna, adj. mikroskopisch, Cig. (T.).
  56. mı̑lar, -rja, m. der Seifensieder, Cig., Jan., DZ., nk.
  57. mı̑larica, f. die Seifensiederin, Cig., Jan.
  58. miláriti, -ȃrim, vb. impf. das Seifensiedergewerbe betreiben, Cig.
  59. milárnica, f. die Seifensiederei, Cig., Jan., DZ.
  60. milȃrstvọ, n. das Seifensiedergewerbe, Cig. (T.), DZ., nk.
  61. miligrām, m. tisočni del grama, das Milligramm.
  62. milijārda, f. die Milliarde.
  63. milijonár, -rja, m. der Millionär.
  64. milijonȃrka, f. die Millionärin, Preš.
  65. milimētər, -tra, m. tisočni del metra, das Millimeter.
  66. miljarína, f. = miljnina, DZ., SlN., Zv.
  67. miljáriti, -ȃrim, vb. impf. bemitleiden, ZgD.
  68. milodȃr, m., nam. mil dar, die Liebesgabe, Mur., Cig., Jan.
  69. milodárən, -rna, adj. mildthätig, Cig., Jan., Vrt.
  70. milodȃrnik, m. der Mildthätige, Slom.
  71. milodárnost, f. die Mildthätigkeit, M., Slom.
  72. milosŕčən, -čna, adj. mildherzig, barmherzig.
  73. milosȓčje, n. = milosrčnost, Cv.
  74. milosȓčnica, f. die Barmherzige; — die barmherzige Schwester, Cig., Jan.
  75. milosȓčnik, m. der Barmherzige; — der barmherzige Bruder, Cig., Jan., SlN.
  76. milosŕčnost, f. die Mildherzigkeit.
  77. milosŕdən, -dna, adj. = milosrčen, Mur., Jan.; — hs.
  78. milosȓdje, n. = milosrčnost, Jan., M., Zora; — hs.
  79. milosŕdnost, f. = milosrčnost, Mur.; božja m., Guts. (Res.); — hs.
  80. míloščinar, -rja, m. der Almosenier, Jan. (H.).
  81. milovàr, -vára, m. = milar, der Seifensieder, Mur., Jan., Nov.- C.
  82. milovȃrnica, f. 1) = milarnica, die Seifensiederei, Jan., C.
  83. mı̑mọgredę́, adv. = mimo grede, im Vorübergehen, nebenbei, flüchtig; m. kaj omeniti, nk.
  84. mı̑mọgredǫ́č, adv. = mimogrede, nk.
  85. mimorę́dən, -dna, adj. außerordentlich, außergewöhnlich, Jan., C., SlN.- C.
  86. mimozòr, -zǫ́ra, m. die Parallaxe ( astr.), h. t.- Cig. (T.), Žnid.
  87. minerāl, m. rudnina, das Mineral.
  88. minerālən, -lna, adj. rudninski, Mineral-, mineralisch.
  89. mineralōg, m. rudninar, der Mineralog.
  90. mineralogı̑ja, f. rudninoznanstvo, die Mineralogie.
  91. miniatūra, f. drobna slika, die Miniatur.
  92. miniatūrən, -rna, adj. Miniatur-, miniaturna slika, drobna slika, ein Miniaturbild, Cig. (T.).
  93. minīstər, -tra, m. eden izmed najvišjih uradnikov, vladarskih svetovalcev, der Minister.
  94. ministȇrij, m. das Ministerium.
  95. ministerijālən, -lna, adj. = ministrski, Ministerial-.
  96. ministrānt, m. mašni strežnik, der Ministrant.
  97. minīstrski, adj. Minister-, ministeriell.
  98. minīstrstvọ, n. das Ministerium.
  99. minorāt, m. prednost najmlajšega v dednem nasledstvu, das Minorat.
  100. minorīt, m. redovnik sv. Frančiška, der Minorit.

   17.301 17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901 18.001 18.101 18.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA