Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (17.701-17.800)

  1. mę̑rək, -rka, m. die Fliege auf dem Gewehrlaufe, das Visierkorn, C., Z., Tolm.- Štrek. (Let.).
  2. mę́rən, -rna, adj. 1) Mess-, Dalm.; mę̑rna priprava, der Messapparat, Cig. (T.); merna palica, der Aichstab, C.; — 2) = zmeren, Mur., Cig., Jan.
  3. merẹ́səc, -sca, m. = merjasec, neresec, der Eber, der Saubär, Jan., Mik., Trst. (Let.), Bes., Zora, vzhŠt.
  4. mę̑reš, m. = merež, der Messer, Danj.- Mik.
  5. merẹ́ščina, f. der Ebergeruch, C.
  6. mę̑rež, m. der Messer, der Feldmesser, der Geometer, Mur., C., Valj. (Rad).
  7. mę́rica, f. dem. mera; ein kleines Maß; — ein Messgeschirr, Cig.: das Seitel, Ist.; — der Eimer, ogr.- M.; — der Scheffel, Jan., Dalm.- M., KrGora; — kolikor se v malinu vzame za zaslužek, die Mahlmetze; Boš Bogu odgovor dajal, Ker si velike mer'ce jemal, Npes.-K.
  8. mę́ričica, f. dem. merica; ein kleines Maß, Dalm.
  9. meričnják, m. posoda za merjenje moke, Poh.
  10. meridiȃn, m. poldnevnik, der Meridian ( geogr.).
  11. meríłce, n. dem. merilo; ein kleines Messinstrument: krožno m., der Kreisnonius, Cig. (T.).
  12. meríłən, -łna, adj. Vermessungs-, DZ.; merı̑łna paluba, das Tonnendeck, DZ.; merilne čeljusti, die Aufsatzbacken am Gewehre, Jan. (H.).
  13. merı̑łnica, f. die Messanstalt, DZ.
  14. merílọ, n. das Messinstrument, der Maßstab, Cig., Jan., M., Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.), nk.; poprečno m., der Transversalmaßstab, Cel. (Geom.); denarno m., der Münzfuß, Cig., Jan.; obrestno m., der Zinsfuß, Cig., DZ., Nov.; — das Augenmaß, Valj. (Rad).
  15. merīnovka, f. das Merinosschaf, C.
  16. merı̑təv, -tve, f. die Messung, Cig. (T.).
  17. mę́riti, * mę̑ri, vb. impf. 1) messen; zemljo, cesto, železnico m.; — m. koga po čem, beurtheilen, Cig.; s preveliko merico m., = aufschneiden, Cig.; — m. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, messen; kaj se boš ti z nami meril! nihče se ne more z njim meriti; — 2) ein Maß haben, messen; koliko meri to v dolgost, koliko v širokost? Pet čevljev merim, palcev pet, Preš.; — 3) zielen; v glavo m.; — m. na kaj, auf etwas abzielen, hinzielen, berechnet sein; to na-te meri, es ist auf dich abgesehen; pravljica meri na mene, die Fabel spielt auf mich an, Cig.; na to merim, das ist mein Ziel, meine Tendenz, Cig.; m. zoper kaj, wider etwas gerichtet sein, DZ.; semkaj mereče določbe, diesfällige Bestimmungen, Levst. (Pril.); — visoko, daleč m., hoch hinaus wollen, Cig., Jan.
  18. merı̑vəc, -vca, m. 1) der Messer, Cig., Jan.; — 2) der Zieler, Cig., Jan.
  19. merjásəc, -sca, m. 1) der Eber, der Saubär; — 2) der Gebirgsdoppelpflug (ima dva lemeža), C.
  20. merjáščina, f. das Ebergeld, Cig.
  21. merjȃva, f. die Messung, C.
  22. mę́rjavəc, -vca, m. der Messer, Cig., Jan.; der Feldmesser, der Geometer, Cig., Jan., Valj. (Rad), Svet. (Rok.), Bes., ZgD., Nov., Vest., Gor.
  23. merkaj, m., pogl. markaj.
  24. mę́rkoca, f. = merkovca, C., Štrek. (Arch.).
  25. mę́rkovca, f. = opica; — prim. nem. Meerkatze, Mik. (Et.).
  26. merkucı̑n, m. = škrat, der Waldteufel, Valj. (Rad), (mirkucin) Mur.; — prim. merkovca.
  27. mę́rkvica, f. = merkovca, Meg.
  28. merljìv, -íva, adj. 1) mäßig, C.; — 2) = izmeren, messbar, vermessbar, Cig., Jan.
  29. merljívost, f. die Mäßigkeit, C.
  30. mę̑rnica, f. die Richtungslinie, C.
  31. mę̑rnik, m. 1) ein Gefäß zum Messen des Getreides ( gew. = 1/2 Metzen), der Scheffel; pet mernikov pšenice; ima denarjev na mernike = er hat Geld in großer Menge; Bom priženil z ženo črno, Penezov na mernike, Preš.; — 2) der Messtag: tisti dan, kadar se na tehtnici meri mleko, ki ga posamičen kmet od svoje živine daje v skupno gospodarstvo, Bolške planine- Erj. (Torb.).
  32. mernína, f. der Messerlohn, das Messgeld, die Aichgebür, Cig.
  33. mę́rnost, f. = zmernost, die Mäßigkeit, Mur., Cig., Jan.
  34. merodájən, -jna, adj. = odločilen, maßgebend, Jan., nk.; — po nem.
  35. merodávən, -vna, adj. = merodajen, DZ., Nov., SlN.
  36. meroizkúsən, -sna, adj. Aich-; meroizkȗsni red, die Aichordnung, meroizkusni urad, das Aichamt, DZ.
  37. meroizkȗsnik, m. der Aichmeister, DZ.
  38. meroizkȗstvən, -tvəna, adj. Aich-; meroizkustvena pristojbina, die Aichgebür, DZ.
  39. meroizkȗstvọ, n. das Aichgeschäft, DZ.
  40. mę̑roma, adv. beiläufig, Cig.; kolika meroma je palica? Lašče- Levst. (Zb. sp.); tu m., beiläufig hier, Rib.- M.; tukaj-le meroma bi pa moral že biti, Str.; kako globoko m. leži pola blata? Levst. (Močv.); m. devet pedi visok, Z.
  41. meroslǫ̑vje, n. die Metrologie ( math.), Cig. (T.).
  42. merosǫ́dən, -dna, adj. = meroizkusen, DZ.
  43. merovína, f. die Maßengebür ( mont.), Cig. (T.), DZ.
  44. mę́rovnica, f. der Messbrief, DZ.
  45. meroznȃnstvọ, n. die Messkunde, die Metrologie ( math.), Cig. (T.).
  46. mę̑rski, adj. Mess-, Maß-, Cig. (T.); merska vrvca, die Messschnur, Cel. (Geom.); merska veriga, die Messkette, DZ.; merska dela, Vermessungsarbeiten, merska stroka, das Vermessungsfach, DZkr.; — merska enota, die Maßeinheit, Levst. (Cest.).
  47. mę̑rstvən, -tvəna, adj. das Messen betreffend, Vermessungs-, geometrisch, Cig. (T.), Žnid.
  48. mę̑rstvọ, n. 1) die Vermessungskunde, Cig., DZkr.; — die Geometrie, Cig. (T.), Žnid.; opisno, likopisno m., die darstellende Geometrie, DZ.; — 2) das Maßsystem, Cig. (T.).
  49. mę̑rščina, f. das Vermessgeld, Cig.
  50. mértek, m. der Drescherlohn, der in Getreide gegeben wird, Mur., Mik., SlGor.- C.; — prim. madž. mérték, kar je iz slov., Mik. (Et.).
  51. mértik, m. = mertek, vzhŠt.
  52. mertučljìv, -íva, adj. = merljiv, mäßig, ogr.- C.
  53. mertučnják, m. kdor za mertuk mlati, C.
  54. mértuh, m. = mertek, jvzhŠt.
  55. mértuk, m. = mertek, (tudi: mertúk), kajk.- Valj. (Rad).
  56. merzamīn, m. = berzamin, eine Art Rebe, C.
  57. mesár, -rja, m. der Fleischhauer, der Metzger; mrzli m., der Abdecker, der Schinder, Št., ogr.- C.; — prim. nem. ( dial.) Kaltschläger.
  58. mesaríca, f. 1) die Fleischhauerin; — 2) das Schlachtbeil.
  59. mesaríčiti, -ı̑čim, vb. impf. Fleischerin sein, Cig.
  60. mesarı̑ja, f. = mesarstvo.
  61. mesarína, f. die Fleischsteuer, Jan.
  62. mesáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) das Fleischerhandwerk betreiben; — 2) zerfleischen, metzeln.
  63. mesárjenje, n. 1) das Fleischern, die Ausübung des Fleischerhandwerkes; — 2) die Metzelei, das Gemetzel.
  64. mesárnica, f. = mesnica, die Fleischbank, Mur., Cig.
  65. mesarnína, f. das Schlachtgeld, Cig.
  66. mesárski, adj. Fleischer-; m. pes, der Fleischerhund; mesarskega se učiti, das Fleischerhandwerk lernen; — mesarsko klanje, mörderisches Gemetzel, Preš.
  67. mesȃrstvọ, n. das Fleischergewerbe, das Fleischerhandwerk.
  68. meskljer, m. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.).
  69. mesotrǫ̑vnica, f. der Brand (als Krankheit), Guts.
  70. mesožę̑rəc, -rca, m. der Fleischfresser, Jan.; ( zool.), Cig. (T.).
  71. mesožŕtən, -tna, adj. fleischfressend, Cig., Jan., M.
  72. mesožŕtnost, f. die Fleischfressgier, Cig.
  73. mẹstȃnčar, -rja, m. = meščan, ogr.- Valj. (Rad).
  74. mẹstodȓštvọ, n. = namestništvo, die Statthalterei, DZ.
  75. mẹstodȓžəc, -žca, m. namestnik, der Statthalter, Cig. (T.), DZ.; (po stsl., češ.).
  76. mẹšáriti, -ȃrim, vb. impf. mischen ( zaničlj.), mischeln, Cig.
  77. mešę́tar, -rja, m. der Unterhändler, der Mäkler, der Sensal; kolne kakor m., Levst. (Rok.); — prim. gr. μεσίτης, alb. mesit, Vermittler, Mik. (Et.); ben.-it. messeto, Cv.
  78. mešę́tarica, f. die Unterhändlerin.
  79. mešetarı̑ja, f. = mešetarstvo.
  80. mešetarína, f. der Mäklerlohn, die Sensarie, Cig., Jan., Cel. (Ar.).
  81. mešetáriti, -ȃrim, vb. impf. Mäkler sein; mäkeln, unterhandeln.
  82. mešetárjenje, n. die Mäkelei.
  83. mešę́tarstvọ, n. das Mäklergeschäft, die Mäklerei.
  84. mẹšı̑čar, -rja, m. die Haarbalgmilbe, Jan. (H.).
  85. mę́štər, -tra, m. = mojster, vzhŠt.
  86. meštráti, -am, vb. impf. abrichten, üben; — prim. nem. mustern. (?)
  87. meštrı̑ja, f. 1) = mojstrstvo, Mur.; — 2) = rokodelstvo, ogr.- Valj. (Rad).
  88. metāfora, f. beseda v prenesenem pomenu rabljena, prenos, die Metapher, Cig. (T.).
  89. metāforən, -rna, adj. metaphorisch, Cig. (T.).
  90. metafrāza, f. prevod po smislu ali po besedi, die Metaphrase.
  91. metalurgı̑ja, f. nauk o napravljanju kovin iz rud, die Metallurgie, Cig. (T.).
  92. metamorfōza, f. preobrazba, die Metamorphose.
  93. meteōr, m. izpodnebna prikazen, das Meteor.
  94. meteōrən, -rna, adj. Meteor-, Cig. (T.).
  95. meteorolīt, m. izpodnebnik, der Meteorolith.
  96. meteorolōg, m. vremenoslovec, der Meteorolog.
  97. meteorologı̑ja, f. vremenoslovje, die Meteorologie.
  98. metér, adj. 1) reif: meterše mladeništvo, das reifere Jugendalter, Ravn.; žitno zrno še manj metero, Ravn.; — alt, betagt, Mur., Cig., Jan.; — 2) ansehnlich, Mur.; metero in živo mesto je bilo, Ravn.; — prim. mator, mater.
  99. mētər, -tra, m. dolgostna mera: das Meter.
  100. metérəc, -rca, m. der Greis, Cig.

   17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901 18.001 18.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA