Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (17.301-17.400)

  1. malovȃrka, f. die Handlangerin, M., Notr.; — prim. malovar.
  2. malovę̑rəc, -rca, m. der Kleingläubige, M.
  3. malovę́rən, -rna, adj. kleingläubig, Mur., Cig., Jan.; o vi maloverni! Schönl.
  4. malovę̑rka, f. die Kleingläubige, Jan.
  5. malovę̑rnež, m. der Kleingläubige, Cig.
  6. malovę̑rnica, f. die Kleingläubige, Cig., Jan.
  7. malovę̑rnik, m. der Kleingläubige, Jan.
  8. malovę́rnost, f. die Kleingläubigkeit, Mur., Cig., Jan.
  9. malovę̑rski, adj. nach Art der Kleingläubigen, kleingläubig, Mur.
  10. malovę̑rstvọ, n. die Kleingläubigkeit, Mur.
  11. malǫ́vrat, m. neka trava, Vrsno- Erj. (Torb.).
  12. malovrẹ́dən, -dna, adj. von geringem Werte; malovredna reč; — von geringem moralischen Werte, schlecht, nichtsnutzig; nichtswürdig; malovredni ljudje; malovredno dejanje.
  13. malovrẹ̑dnež, m. ein nichtswürdiger Mensch.
  14. malovrẹ̑dnica, f. die Nichtswürdige.
  15. malovrẹ̑dnik, m. = malovrednež, Mur., Cig.
  16. malovrẹdnják, m. = malovrednež, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  17. malovrẹ́dnost, f. geringer Wert; — die Nichtsnutzigkeit; die Schlechtigkeit.
  18. mȃłtar, -rja, m. der Freimaurer ( zaničlj.), ZgD.
  19. maltēzar, -rja, m. = malteški vitez, Jan.
  20. mȃltra, f. der Schutt, das "Malter": po maltri smrdeti, Npes.-Schein.; — iz nem.
  21. mānarica, f. die Mannabirne, Cig.
  22. mandarīn, m. visok oblastnik na Kitajskem, der Mandarin.
  23. mȃndra, f. = kuna (Marder), Lašče- Levst. (Rok.); — iz nem.
  24. mandráti, ** -ȃm, vb. impf., pogl. mendrati.
  25. mȃndrga, f. = mandrija, Z., C.
  26. mȃndrija, f. ein Landhaus in der Umgebung von Triest, Štrek.; — der Schafstall, Krelj- Mik.; — die Schafherde, Trst.; — prim. hs. mandra, die Sennerei, tur., it. mandra, der Viehstall, Mik. (Et.).
  27. mandrijȇr, m. ein Bewohner der Umgebung von Triest ( it. mandriere).
  28. mandrijȇrica, f. das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  29. mandrijȇrka, f. eine Bewohnerin der Umgebung von Triest.
  30. mandrı̑l, m. neka opica: = gozdni hudir, der Mandril, Erj. (Ž.).
  31. manēvər, -vra, m. vojna vaja, das Manöver.
  32. manevrovāti, -ȗjem, vb. impf. manövrieren, Jan. (H.).
  33. manīra, f. vedenje, lepo vedenje, die Manier; ne ve manire.
  34. manjáriti, -ȃrim, vb. impf. faulenzen, ogr.- C.; — prim. mȃnj.
  35. mȃnjekrat, adv. = manjkrat, (menjekrat) Mur., C.
  36. mȃnjkor, adv. = manjko, Nov.- C., Notr.
  37. mȃnjkrat, adv. seltener.
  38. manjšı̑nar, -rja, m. einer von der Minorität, Nov.- C.
  39. manomētər, -tra, m. orodje za merjenje gostosti plinov in pare, gostomer, das Manometer ( phys.), Cig. (T.).
  40. mȃntra, f. = martra, Mur., Mik., ogr.- Let.
  41. mȃntrica, f. božja m., eine Art Fetthenne (sedum), SlGor.- C.
  42. mȃntrnik, m. = martrnik, Mur.
  43. manufaktūra, f. fabrika (zlasti za tkanine), die Manufactur.
  44. manufaktūrən, -rna, adj. Manufactur-, Cig.; manufakturni izdelek, die Manufacturarbeit, Cig.
  45. mȃpar, -rja, m. der Mappeur, Cig. (T.).
  46. mȃparstvọ, n. die Mappierungskunde, Cig. (T.).
  47. mapı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) mappieren, Jan.
  48. maporı̑səc, -sca, m. der Mappeur, Jan.
  49. mapríka, f. = dobrika, vzhŠt.- C.; — prim. matprika.
  50. mar, m., Cig., Jan., pogl. mar, adv., maranje.
  51. mȃr, I. adv. 1) m. mi je koga, česa, ich kümmere mich um jemanden, etwas, es kümmert mich jemand, etwas; najemniku ni mar ovac; kaj je tebi tega mar? was geht dies dich an? tega mi ni mar, das interessiert, kümmert mich nicht; dela mu ni bilo mar, Levst. (Zb. sp.); mar vam bodi božjega glasa, kümmert euch, gebt acht auf Gottes Stimme, Ravn.- Mik.; kaj mi je brata mar! Bruder hin oder her, Cig.; — Ni rožam mar cvetet', Preš.; — mar me je koga, česa; malo ga je zasmehovavcev mar, er kümmert sich wenig um die Spötter, Ravn.- Mik.; — mar mi je za koga, kaj; najemniku ni mar za ovce, Cig.; komu je kaj mar za to? wer hat sich darüber aufzuhalten? Cig.; — mar mi je kaj; to tebi nič mar! das geht dich nichts an! to bodi tebi mar! das ist deine Sache! Cig.; mar mi je to! ( iron.) als ob mir etwas daran gelegen wäre! M.; komur je zdravje mar, wem die Gesundheit lieb ist, Cig.; učenje mu ni nič mar, Polj.; — na m. mi pride, es kommt mir in den Sinn, C.; rekel mi je nekdo, pa mi ne pride na mar, kdo, Polj.; na mar mi hodi kaj, es drängt sich mir ein Gedanke auf, ich denke an etwas, ich habe ein Verlangen nach etwas, Polj.; v mar mi je kaj; v mar mi ni bilo, da je petek, ich dachte nicht daran, dass, Polj.; le igrače so mu v mar, Polj.; v mar jemati, berücksichtigen, Cig., Z.; — 2) lieber, vielmehr, eher; kaj bi se učil, mar se igram! was soll ich lernen! lieber spiele ich! kaj bi čakal! mar odidem; mar molčati, kakor opravljati, lieber schweigen als verleumden, Cig.; mar bi bil šel! du hättest lieber gehen sollen; učen ali mar velik mož, ein gelehrter oder vielmehr ein großer Mann, Cig.; ni dobička, mar izguba, C.; — II. màr, conj. v vprašalnih stavkih: denn, etwa; je mar pri Bogu kaj nemogočega? Ravn.- Mik.; se mar grozdje po trnju bere? Ravn.- Mik.; ali mar ne veš? C.; — prim. stvn. māri: unmāri, gering geachtet, gleichgiltig, Mik. (Et.).
  52. marabūj, m. der Marabu (ciconia marabu), Erj. (Z.).
  53. mȃranje, n. die Beachtung, die Sorge.
  54. marant, m. bajeslovno bitje, Pjk. (Črt. 95.).
  55. maraskīn, m. neki dalmatinski liker, der Marasquin, Cig.
  56. mȃrati, -am, vb. impf. sich kümmern, beachten; m. za koga, kaj; Zanj družba ne mara, In on ne za njo, Preš.; ne mara za nič, er kümmert sich um nichts; ne mara zanj, er kümmert sich nicht um ihn, er mag ihn nicht; mara za te, kakor za lanjski sneg; mara zanj, kolikor vrana za brodnika, Cig.; maram za to! ich frage den Henker darnach! daran liegt mir gar nichts! ne maram za tvoje darove! za čast marati, auf Ehre halten, Cig.; ne mara za moje besede, er achtet nicht auf meine Worte; — nič ne m. za kaj, sich nichts aus etwas machen, sich über etwas hinaussetzen; nič ne maraj! mache dir nichts daraus! za noben trud nič ne m., sich keine Mühe verdrießen lassen, Cig.; za nevarnost ne m., keine Gefahr kennen, Cig.; ne mara za svarilo, dobre svete, er lässt sich nicht warnen, Cig.; kaj maram, da nisem bogat! was kümmert es mich, dass ich nicht reich bin! ne maram, če kravo prodam, da le dolg poplačam, und wenn ich die Kuh verkaufe, dass ich nur die Schuld bezahle; — marati kaj, etwas mögen, gern haben: ne mara plesa, SlN.; Ne maram Gorenjca, 'Mam rajši Dolenjca, Npes.-K.; — ne maram, da bi hodil k meni, ich will, mag nicht, dass er mir Besuche abstatte; ne maram vedeti, ich mag (will) nicht wissen, Notr.- Levst. (Zb. sp.).
  57. mȃravt, m. ein ungehorsamer Mensch, Mik., Valj. (Rad).
  58. márbəlj, -blja, (-bəljna), m. = marmor, der Marmor, Jan., Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.), Gor.; — prim. kor.-nem., bav. marwl, Štrek. (Arch.).
  59. marbolána, f. neka sliva, die Mirabelle, Jarn. (Sadj.).
  60. marcę̑l, m. neki denar: der Heller, C.; der Groschen: katera žena ima deset marcelov ...? Krelj- M.
  61. mārcij, m. der Monat März, nk.
  62. mārcipan, m. der Marcipan, Jan.; (Marci panis, Marcusbrot).
  63. marcı̑za, f., Hal.- C., pogl. macizra.
  64. mārčən, -čna, adj. Märzen-: marčno pivo, nk.
  65. marčès, -ę́sa, m. = mrčes (iz: marčesa, od: markaj), C.
  66. mārəc, -rca, m. = marcij, Cig., Jan., nk.
  67. 1. marẹ̑la, f. = 1. marelica, Jan., Mur.
  68. 2. marẹ̑la, f. der Regenschirm; — prim. it. ombrella.
  69. 1. marẹ̑lica, f. der Marillen- oder Aprikosenbaum; die Marille, die Aprikose.
  70. 2. marẹ̑lica, f. dem. 2. marela, kleiner Regenschirm.
  71. marẹ̑ličən, -čna, adj. Aprikosen-; marelična pečka, der Aprikosenkern.
  72. 1. márən, -rna, adj. besorgt: časti m., um seine Ehre besorgt, Met.; m. modrosti, der Weisheit beflissen, Vod. (Izb. sp.); sorgfältig, achtsam, eifrig, Mur., Cig., Jan., Mik.; marno skušati, ernstlich versuchen, Ces. razglas od l. 1781.
  73. 2. márən, -rna, adj. eitel, nichtig: marna reč, ogr.- Mik.; od vsakše marne reči račun dati, ogr.- Valj. (Rad).
  74. márən, -rna, m., Slom., pogl. marenj.
  75. marẹ̑na, f. = omara, der Kasten, bes. der Speisekasten, Notr.; (morejna, morajna), Gor.; — prim. it. armario. (?)
  76. marẹ̑nica, f. dem. marena; das Kästchen, Cig.; — v steno napravljena omara z vratci ("morejnica"), Polj.
  77. márenj, -rnja, m. die Rede, Mur., Cig., Jan., Kor., Poh.; resnega marnja biti, Slom.; opravljivi, nesramni marnji, Slom.; das Gespräch: lepe marnje imeti, Slom.; — krivice brez marnjev prebiti, ohne Widerrede, Ravn.; — das Gerede, das Geschwätz, die Märe, Meg., Boh., Habd., Dict., Mur., Cig., Jan.; poslušajo človeške sanje in marnje, Krelj; to so čudni marnji, Trub.; mi nismo zvijaških marnjev pobirali, kadar smo vam moč in prihod Kristusa oznanjevali, Ravn.; prazni marnji, leeres Geschwätz, Dalm., LjZv.; (marinj, Štrek.; pl. marinji, Boh., Dict., Krelj; marini, Dalm.); — prim. stvn. māri, Kunde, Märchen, Mik. (Et.).
  78. marẹ́səc, -sca, m. = merjasec, neresec, Zora, SlGor.- C.
  79. margarȃl, m. = margaran, Strp.
  80. margarȃn, m. der Granatapfel, Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  81. margarána, f. der Granatapfelbaum (punica granatum), Mur.; — der Granatapfel, Dict., Mur., Cig., Valj. (Rad), Jsvkr.; — prim. stvn. margrant, it. melagrano, melo granato, Mik. (Et.).
  82. margaránov, adj. Granat-: margaranovo jabelko, Dict.
  83. margaránovəc, -vca, m. das Granatwasser, Cig.
  84. margę̑ta, f. dolga m., der Himmelbrand (verbascum thapsus), SlGor.- C.; — divja m., der rothe Weiderich (lythrum salicaria), C.
  85. margę̑tica, f. die Schlüsselblume (primula veris), Mur., C.; — = marjetica, das Gänseblümchen (bellis perennis), M.
  86. margę̑tinica, f. jabolko, ki že o sv. Marjeti dozori, BlKr.
  87. margránov, adj. = margaranov, Dalm.
  88. márha, f. das Vieh, ogr.- Valj. (Rad); — die Mähre, Mik.; — prim. stvn. meriha, marha, Stute, Mähre, Mik. (Et.).
  89. mȃri, I. adv. 1) = mar I. 1), Dict., Krelj, Dalm., Jurč., Erj. (Izb. sp.), LjZv.; kaj tebi mari za to? Krelj; v mari imeti kaj, das Augenmerk auf etwas gerichtet haben, Cig.; = na mari imeti kaj, C.; na mari mi je kaj, ich kümmere mich um etwas, ich beachte etwas, Bes.- C.; te reči mu niso bile na mari, LjZv.; — 2) = mar I. 2), vielmehr, lieber, Meg., Schönl.; sodite vi sami, ako je prav pred božjim obličjem mari vas slušati kakor Boga, Kast. (Sv. p.); mari ljubi, kakor da bi on bil ljubljen, Kast. (N. c.); — II. conj. = mar II. etwa, C.
  90. mȃričkàj, pron. = marsikaj, C.
  91. mȃričkàk, pron. = marsikak, C.; — wie immer beschaffen: maričkaka zanikarna reč, schlechte, leichtfertige Sache, Dalm.; maričkako govorjenje, Dalm.
  92. mȃrikàj, pron. = marsikaj, C.; — was immer: ne govori marsikaj, sei nicht geschwätzig, Dalm.; za marsikaj priseči, leichtfertig schwören, Dalm.
  93. mȃrikàk, pron. schlecht, C.
  94. mȃrikjẹ̀, adv. = marsikje, kjer bodi, Dalm.
  95. mȃrisikdọ̀, pron. = marsikdo, Cv.
  96. mȃrivẹ̀č, conj. = marveč, Cv.
  97. maríža, f., Cig., Jan., pogl. moriža.
  98. marjȃš, m. ein Kartenspiel (Mariage); m. igrati.
  99. marjȃšati, -am, vb. impf. marjaš igrati, Levst. (Rok.).
  100. mȃrjati, -am, vb. impf. tödten, ogr.- M., C.

   16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA