Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (17.201-17.300)

  1. mačerǫ̑l, m., Trub.- Let. 1891, 149., Hip. (Orb.), (mačarol, Mur.), pogl. močerol.
  2. máčičarica, f. mačičarice, Kätzchenbäume (amentaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  3. mȃčkar, -rja, m. 1) der Katzenliebhaber, Cig.; — 2) der Ankerschmied, Mur., Cig.
  4. mȃčkarica, f. die Katzenliebhaberin, ZgD.
  5. mačkarı̑n, m. der Kater, C., M.
  6. mačkodèr, -dę́ra, m. der Katzenschinder, Jan. (H.).
  7. mačkodę̑rəc, -rca, m. = mačkoder, Jan. (H.).
  8. mačkodŕžən, adj. ankerfest: mačkodržno dno, der Ankergrund, Cig.
  9. mȃdra, f. 1) = kuna, C.; — 2) eine Art Pelzhaube der Weiber, M.; — iz nem. Marder.
  10. madrȃvəc, -vca, m. ein halbverschnittenes Pferd, C., Z., Zora; — prim. dravec, mendravec.
  11. madrigāl, m. neka vrsta lirskih pesni, das Madrigal.
  12. madrǫ̑n, m. ein krankhafter Zustand des Darmkanals, die Blähsucht, die Kolik u. dgl.; m. ga je napadel, prijel; — prim. it. madrone, das Seitenstechen, Erj. (Torb. 1883. 349.); furl. madròn, die Hypochondrie, die Hysterie, Štrek. (Arch.).
  13. madronìv, -íva, adj. madronivo je jedilo, ki vzbuja v človeku madron, Vrsno- Erj. (Torb.).
  14. madrǫ̑nščica, f. das Leinkraut (linaria vulgaris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  15. magȃri, adv. meinethalben: m. če, selbst wenn; tudi: magar; — prim. it. magari; hs. makar iz tur. mégér, Mik. (Et.).
  16. magīstər, -tra, m. častni naslov, ki so ga delila in ga še dele vseučilišča, der Magister, Cig.
  17. magistrāt, m. mestno upravno oblastvo, der Magistrat.
  18. magīstrātən, -tna, adj. Magistrats-.
  19. magnetizı̑rati, -am, vb. impf. magnetiti.
  20. magnetomèr, -mę́ra, m. das Magnetometer, Cig. (T.); dvožični m., das Bifilarmagnetometer, Cig. (T.).
  21. magnetomētər, -tra, m. = magnetomer, Cig. (T.).
  22. magrāna, f. = margarana, nk.
  23. mahadráti, -ȃm, vb. impf., Cig., Jan., pogl. mahedrati.
  24. mahȃlar, m. der Fächermacher, Cig.
  25. mahár, -rja, m. der Moorbewohner, Nov., Ig (Dol.).
  26. mahedrálọ, n. oseba, ki rada mahedra, die Schummel, (mahad-), Cig.
  27. mahedráti, -ȃm, vb. impf. schwingende Bewegungen machen; z rokami m., mit den Händen hin und herfahren, Cig.; — schlottern, Cig., Jan., DZ.; obleka mahedra na človeku, Polj.; mit schlotterndem, flatterndem Gewand einhergehen, einherschlottern, C., Z., Polj.; — stürmisch einhergehen, C.; — wackelnd gehen, C.
  28. mahedràv, -áva, adj. schlotterig, Cig., Jan.
  29. mahodráti, -ȃm, vb. impf. = mahedrati, C., Z.
  30. mahudráti, -ȃm, vb. impf. = mahedrati, C., Z.
  31. majerȃn, m. = majeron, Cig.
  32. majerǫ̑n, m. der Majoran (origanum majorana).
  33. majōr, -rja, m. najnižji štabni častnik, der Major.
  34. majorān, m. der Majoran (origanum majorana), Tuš. (R.); — prim. majeron.
  35. majorāt, m. prednost najstaršega v dednem nasledstvu, das Majorat.
  36. majōrka, f. die Majorsfrau, LjZv.
  37. majžar, -rja, m. = aržet, žep, SlGor.
  38. makarōn, m. makaroni, eine Art Nudeln, it. maccaroni, Cig., Jan.
  39. makarōnar, -rja, m. der Maccaronimacher, Cig.
  40. makarōnək, -nka, m. die Maccaroninudel, Jan.
  41. makarōnski, adj. iz dveh ali več jezikov mešan, maccaronisch ( stil.), Cig. (T.).
  42. makǫ̑tər, -tra, m. stopni glavič, ki tere, der Stampfstößel, C., Raič ( Let.), Zora; — der Stößel übhpt., ogr.- C.; iz: mak + tr-eti.
  43. makrēla, f. die Makrele (scomber), Cig., Jan.
  44. makrobiōtika, f. nauk, kako si življenje dolgo ohraniti, die Makrobiotik, Cig.
  45. makrokōzəm, -zma, m. veliki svet, mišljen v podobi človeškega organizma, der Makrokosmus, Cig. (T.).
  46. makulatūra, f. tiskovine, ki nimajo več nobene vrednosti ali so pokvarjene, die Maculatur, Cig., Jan.
  47. mȃlar, -rja, m. der Maler.
  48. mȃlarčək, -čka, m. der Malerbursche, Cig.
  49. mȃlarica, f. 1) die Malerin; — 2) neka hruška, C.
  50. maları̑ja, f. die Malerei, das Gemälde.
  51. maları̑n, m. eine breite Handaxt der Zimmerleute, Dol., Notr.; — prim. melerin.
  52. mȃlarnica, f. die Malerstube, das Maleratelier, Cig., Jan.
  53. mȃlarski, adj. Maler-.
  54. mȃlarstvọ, n. die Malerkunst, Cig., Jan.
  55. mȃłčar, -rja, m. der Gipsarbeiter, Cig.
  56. mȃłčničar, -rja, m. der Gipsbrenner, Cig.
  57. mȃłhar, -rja, m. der Schnappsackträger, der Bettler, M., C.
  58. mȃłharica, f. die Schnappsackträgerin, die Bettlerin, Cig., M., C.
  59. małháriti, -ȃrim, vb. impf. = z malho hoditi, betteln, Nov.- C.
  60. mȃličkar, -rja, m. der Kleinigkeitshascher, Cig.
  61. 1. malı̑nar, -rja, m. der Himbeersammler, der Himbeerverkäufer, Cig.
  62. 2. málinar, -rja, m. = mlinar, der Müller, Dict., Cig., Jan., Jurč., Npes.-K., Kr.; nav. malnar.
  63. málinarica, f. = mlinarica, die Müllerin, Cig., Jan.; nav. malnarica.
  64. málinarski, adj. = mlinarski, Müller-, Cig., Jan.
  65. malı̑nčar, -rja, m. der Himbeerapfel, Cig., Jan.
  66. máliničar, -rja, m. der Himbeerapfel, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  67. malobrádən, -dna, adj. kleinbärtig, Cig.
  68. malobrížən, -žna, adj. gleichgiltig, unbekümmert, SlN.- C., Let.
  69. malobrǫ̑jən, -jna, adj. gering an Zahl, Let., Zora.
  70. malodǫ́brn, adj. = malopriden, nichtsnutzig, Vas Krn- Erj. (Torb.); malodobrna družba, Erj. (Izb. sp.).
  71. malodržávən, -vna, adj. kleinstaatlich: malodržavne naprave, SlN.
  72. malogovǫ́rən, -rna, adj. = malobeseden, Cig., Jan.
  73. malogovǫ́rnost, f. = malobesednost, Cig.
  74. málọkatę́ri, pron. = malo kateri, selten einer, nicht leicht einer, wenige; malokaterega poznam izmed njih.
  75. málọkrat, adv. wenigemale, selten.
  76. malokŕvən, -vna, adj. blutarm, Jan.
  77. málọktę́ri, pron. = malo kateri.
  78. malomárən, -rna, adj. gleichgiltig, indifferent, Jan., Cig. (T.), nk.; — unachtsam, fahrlässig, Cig., Jan.
  79. malomȃrnež, m. der Gleichgiltige, nk.
  80. malomȃrnica, f. die Gleichgiltige, Cig.
  81. malomȃrnik, m. der Gleichgiltige, Cig.
  82. malomárnost, f. die Gleichgiltigkeit, die Unachtsamkeit, Cig., Jan., nk.
  83. malomǫ́drost, f. die Afterweisheit, Nov.
  84. malopotrẹ́bnost, f. die Genügsamkeit, Cig.
  85. maloprída, m. = malopridnež: to je nevaren človek, ta maloprida, Zv.
  86. maloprídən, -dna, adj. nichtsnutzig, schlecht; malopridni otroci.
  87. maloprı̑dnež, m. der Nichtsnutzige, ein schlechter Mensch.
  88. maloprı̑dnica, f. die Nichtsnutzige, ein schlechtes Weib.
  89. maloprı̑dnik, m. = malopridnež, C., Z.
  90. maloprídnost, f. die Nichtsnutzigkeit, die Schlechtigkeit.
  91. malorǫ́dən, -dna, adj. unachtsam, gleichgiltig, Jan.; m. za svoje dolžnosti, pflichtvergessen, Jan.
  92. 1. malorǫ́dnost, f. die Gleichgiltigkeit, Jan.
  93. 2. malorǫ́dnost, f. die geringe Fruchtbarkeit, Bes.
  94. malosrámən, -mna, adj. wenig Scham habend, zuchtlos, V.-Cig.
  95. malosŕčən, -čna, adj. kleinherzig, kleinmüthig, zaghaft, Mur., Cig., Jan., nk.
  96. malosȓčnik, m. der Kleinherzige, SlN.
  97. malosŕčnost, f. die Kleinherzigkeit, die Kleinmüthigkeit, die Zaghaftigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  98. malovȃr, m. der Handlanger, Mik., Notr.; — prim. it. manovale, Handlanger, Mik. (Et.).
  99. malovȃrəc, -rca, m. = malovar, M.
  100. malováriti, -ȃrim, vb. impf. Handlangerarbeit verrichten, M., Vrtov. (Sh. g.), Štrek., Notr.; — prim. malovar.

   16.701 16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA