Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
r (16.701-16.800)
-
kúščar, -rja, m. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis); — 2) der kleine Rebenzapfen, Hal.- C.; — 3) die Mörserlunte, C., Poh.; — 4) ein spiralförmiger Ring, V.-Cig.; — 5) nav. pl. kuščarji, Halsmandelgeschwüre, Hip., Mur., Cig., Slom.- C., vzhŠt.- C., M.; kuščarji mi otečejo, Pjk. (Črt.); — 5) der Muskel, C.; tudi: kȗščar, Dol.
-
kúščarčək, -čka, m. dem. = kúščarec.
-
kúščarəc, -rca, m. dem. kuščar, Mur.
-
kúščarica, f. 1) kuščarice, Eidechsen (saurii): siva k., die graue Eidechse (lacerta agilis), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) pusta, izprana, izmolzena in zatorej nerodovita zemlja, Ip.- Erj. (Torb.).
-
kúščarjevka, f. eine wildsalbeiartige Blume mit kleinen Spitzen: k. je živinska, svinjska in človeška, vzhŠt.- C.
-
kúščer, -ra, m. = kuščar, Mik., kajk.- Valj. (Rad); — prim. stsl. gušterъ.
-
kúščerica, f. die Mauereidechse, Štrek., Goriška ok.
-
kuščerı̑nəc, -nca, m. das Eidechschen, Habd.- Mik.
-
kuščernják, m. das Lungenkraut (pulmonaria), C.
-
kúštər, -štra, m. 1) die Flocke, die Locke, Cig., Npes.- C.; kuštri, zerrauftes Haar, C.; — das Flockengekräusel, Cig.; — 2) kdor ima kuštrave lase, eine männliche Person mit zerrauftem Haar, Cig., Jan., C., M., Dol.- Erj. (Torb.).
-
kȗštra, f. 1) die Locke, die Zotte, C.; — 2) ein Weib mit zerrauftem Haar, SlGor.- C., Valj. (Rad), jvzhŠt.
-
kúštrast, adj. = kuštrav.
-
kuštráti, -ȃm, vb. impf. zerzausen, kraus machen, Cig., M.; — k. se, sich filzen, Cig., Jan.
-
kúštrav, adj. mit zerzaustem, gekraustem Haar; zottig, Cig., Jan.; k. pes, BlKr.
-
kúštravəc, -vca, m. ein Mensch mit krausem oder zerzaustem Haar.
-
kúštrək, -trka, m. = kuštravec, Valj. (Rad).
-
kȗtar, -rja, m. der Kuttenträger, Cig., Jan.
-
kūtər, -tra, m. ein schnell segelndes Schiff, der Kutter, Cig. (T.).
-
kútinar, -rja, m. der Quittenapfel, Jan.
-
kútinarica, f. die Quittenbirn, Jan.
-
kuzmǫ̑rka, f. = motovilec, der Rapunzel, C.; — die wilde Möhre (daucus carota), Medv. (Rok.).
-
kvadrānt, m. četrt kota, astronomsko orodje: četrtnik, der Quadrant.
-
kvadrāt, m. štirjak, das Quadrat.
-
kvadrātən, -tna, adj. Quadrat-, quadratisch.
-
kvadratūra, f. die Quadratur, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
kvadrinōm, m. četveročlenec, das Quadrinom ( math.), Cig. (T.).
-
kvadrováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) quadrieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
-
kvaker, m. = kvekar, Cig.
-
kvȃr, m. 1) der Schade, der Nachtheil; na (v) k. biti, zum Nachtheil gereichen, Cig., C.; v k. iti, zugrunde gehen, verderben, C., Z.; za k. mi gre, es verdirbt mir, geht mir zugrunde, Meg., C.; za k. spraviti kaj, beschädigen, verderben, C.; pod k. prodati, mit Schaden verkaufen, C.; k. je = škoda je, C., jvzhŠt.; — 2) der Fehler, der Naturfehler, Cig., Jan., C.; — 3) die Weinranke, Goriš.
-
kvȃr, f. = kvar m. 1), Jurč., Žnid.
-
kvára, f. = kvar, 1) Cig., Jan., Ig (Dol.); na kvari biti, Schaden leiden, Levst. (Močv.); na svojo kvaro, zum eigenen Nachtheile, Levst. (Nauk); poljska k., der Feldschaden, Levst. (Nauk); taka nemarnost je kvara dobrega, Slom.
-
kvarantīna, f. eine Anordnung zur Verhütung der Einschleppung epidemischer Krankheiten, die Quarantaine, Cig.
-
kvarantīnski, adj. Quarantaine-: k. troški, DZ.
-
kvarcīt, m. der Quarzit ( min.), Cig. (T.).
-
kvārčən, -čna, adj. Quarz-: kvarčni pesek, der Quarzsand, Cv.
-
kvārəc, -rca, m. = kremenjak, der Quarz, Cig. (T.).
-
kvárən, -rna, adj. 1) schädlich, nachtheilig, Mur., Cig., Jan., M.; — 2) schadhaft, Cig. (T.); beschädigt, benachtheiligt, Cig., SlN.; v blagu k., ogr.- Let.
-
kvȃrež, m. der Schädiger, der Verderber, C.
-
kváriti, -im, vb. impf. 1) beschädigen, verderben; orodje k.; k. koga, jemandem Nachtheil zufügen, Cig.; bližnjega na poštenju k., C.; — 2) kvari mi = škoduje mi, Vrt.
-
kvarı̑vəc, -vca, m. der Verderber, Cig.
-
kvárjati, -am, vb. impf. = kvariti, C.
-
kvárjenje, n. das Verderben, das Beschädigen.
-
kvarljìv, -íva, adj. schädlich, Cig. (T.), nk.; kvarljivi ptiči, Levst. (Nauk).
-
kvarljívost, f. die Schädlichkeit, nk.
-
kvarníca, f. die Beschädigerin, die Verderberin, Cig.
-
kvarník, m. der Beschädiger, der Verderber, Cig., C.
-
kvárnost, f. die Schädlichkeit, die Nachtheiligkeit, Cig., Jan.
-
kvarohlę́pnost, f. die Schadenfreude, kajk.- Valj. (Rad).
-
kvarováti, -ȗjem, vb. impf. k. komu, jemandem schaden, C.
-
kvȃrstvọ, n. das Verderbnis, C.
-
1. kvȃrta, f. = karta, die Spielkarte; igrati na kvarte, Karten spielen, Cig., Zora; = igrati s kvartami, Cig.; k. metati, Karten aufwerfen, Cig.; gospodska k., die Figurenkarte, V.-Cig.
-
2. kvȃrta, f. četrtica, die Quarte, Jan. (H.); — = roguša, C.; — die Quarte (in der Tonkunst), Jan. (H.).
-
kvartáč, m. der Kartenspieler.
-
kvartȃnje, n. das Kartenspielen.
-
kvȃrtar, -rja, m. der Spielkartenerzeuger, Cig., DZ.
-
kvartárən, -rna, adj. četrtogorski, quartär ( min.), Cig. (T.).
-
kvartarína, f. = kvartaščina, Jan. (H.).
-
kvȃrtarstvọ, n. die Spielkartenerzeugung, DZ.
-
kvartáščina, f. das Kartengeld, Cig.
-
kvartáti, -ȃm, vb. impf. Karten spielen; = k. se, Cig.
-
kvartȃvəc, -vca, m. der Kartenspieler.
-
kvartȃvka, f. die Kartenspielerin.
-
kvȃrtən, -tna, adj. Karten-; kvartni papir, Cig.
-
kvartēt, m. četverospev, das Quartett.
-
kvȃrtica, f. dem. kvarta; das Kärtchen.
-
kvartír, -rja, m. das Quartier.
-
kvartnína, f. das Kartengeld, Cig.
-
kvartomèt, -mę́ta, m. die Kartenkunst, Cig.
-
kvartomę̑təc, -tca, m. der Kartenkünstler, Cig.
-
kvartopı̑rəc, -rca, m. der Kartenspieler.
-
kvartopíriti, -ı̑rim, vb. impf. sich mit dem Kartenspielen abgeben: pijančevati in k., Str.
-
kvartopı̑rka, f. die Kartenspielerin.
-
kvȃsničar, -rja, m. der Hefenhändler, Jan. (H.).
-
kvatȇrna, f. die Quaterne, Cig. (T.).
-
kvátre, f. pl. die Vierzeiten, der Quatember; vsake kvatre, jedes Vierteljahr.
-
kvátri, m. pl. = kvatre, Cig., M., Vrt., Levst. (Rok.), Notr.- Navr. (Let.).
-
kvatrilijōn, m. eine Quatrillion, Cig. (T.).
-
kvátrn, adj. Quatember-; kvȃtrni teden, kvatrna nedelja, kvatrni post; — kvatrna baba = čarovnica, GBrda.
-
kvȃtrnica, f. der Quatembersonntag, die Quatemberzeit, Mur.
-
kvę́dər, -dra, m. črevlji na k., na k. šivati, t. j. podplat na oglavje tako prišiti, da je rob oglavja ven obrnjen in se šiv na oglavju vidi; — prim. nem. das Queder, eine Einfassung mit einem Saume; srvn. querder, bav. quartier, C.
-
kvę́drast, adj. na kveder narejen; k. črevelj, Zora.
-
kvę̑drnik, m. = kvedrovec, Cig.
-
kvę́drovəc, -vca, m. žrebelj za črevlje na kveder narejene, Polj.
-
kvę́drski, adj. = kvedrast, Jurč. (Zb. sp.).
-
kvēker, -rja, m. ud neke angleške verske družbe, der Quäker.
-
kvēstor, -rja, m. starorimski finančni uradnik, der Quästor, Cig., Jan.
-
kvestūra, f. die Quästur, Cig.
-
kvintȇrna, f. die Quinterne, Cig. (T.).
-
kvortę̑š, m. = kureš, Valj. (Rad).
-
kvȓčje, n. die Binse (scirpus lacustris), C.; — prim. kovrčje.
-
kvr̀d, kvŕda, m. = kveder, Št.; — dicke Schuhsohle, SlGradec- C.; — schlechter Schuh, C.
-
kvŕga, f. = hrga, der Knorren, Valj. (Rad), BlKr.
-
kvȓhati, * -am, vb. impf. hüsteln, kränkeln, C., SlGor.
-
kvŕhav, adj. kränkelnd, C.
-
kvȓkati, -am, vb. impf. 1) den Laut kvrk von sich geben, Jarn., C.; — 2) vino k., Wein saufen, C.
-
láber, -bra, m. bajeslovno bitje: majhen dedek, bel in svetel, Pjk. (Črt. 85.).
-
laberdān, m. der Laberdan, der eingesalzene und gedörrte Stockfisch, Erj. (Ž.); — prim. rus. labardanъ.
-
láberje, n. die Geröllhalde, die Schutthalde: naše njive so vse v laberju, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.);
-
labirīnt, m. blodnjak, der Irrgang, das Labyrinth.
-
labirīntski, adj. labyrinthisch, Jan. (H.).
16.201 16.301 16.401 16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001 17.101
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani