Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (16.701-16.800)

  1. kúščar, -rja, m. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis); — 2) der kleine Rebenzapfen, Hal.- C.; — 3) die Mörserlunte, C., Poh.; — 4) ein spiralförmiger Ring, V.-Cig.; — 5) nav. pl. kuščarji, Halsmandelgeschwüre, Hip., Mur., Cig., Slom.- C., vzhŠt.- C., M.; kuščarji mi otečejo, Pjk. (Črt.); — 5) der Muskel, C.; tudi: kȗščar, Dol.
  2. kúščarčək, -čka, m. dem. = kúščarec.
  3. kúščarəc, -rca, m. dem. kuščar, Mur.
  4. kúščarica, f. 1) kuščarice, Eidechsen (saurii): siva k., die graue Eidechse (lacerta agilis), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) pusta, izprana, izmolzena in zatorej nerodovita zemlja, Ip.- Erj. (Torb.).
  5. kúščarjevka, f. eine wildsalbeiartige Blume mit kleinen Spitzen: k. je živinska, svinjska in človeška, vzhŠt.- C.
  6. kúščer, -ra, m. = kuščar, Mik., kajk.- Valj. (Rad); — prim. stsl. gušterъ.
  7. kúščerica, f. die Mauereidechse, Štrek., Goriška ok.
  8. kuščerı̑nəc, -nca, m. das Eidechschen, Habd.- Mik.
  9. kuščernják, m. das Lungenkraut (pulmonaria), C.
  10. kúštər, -štra, m. 1) die Flocke, die Locke, Cig., Npes.- C.; kuštri, zerrauftes Haar, C.; — das Flockengekräusel, Cig.; — 2) kdor ima kuštrave lase, eine männliche Person mit zerrauftem Haar, Cig., Jan., C., M., Dol.- Erj. (Torb.).
  11. kȗštra, f. 1) die Locke, die Zotte, C.; — 2) ein Weib mit zerrauftem Haar, SlGor.- C., Valj. (Rad), jvzhŠt.
  12. kúštrast, adj. = kuštrav.
  13. kuštráti, -ȃm, vb. impf. zerzausen, kraus machen, Cig., M.; — k. se, sich filzen, Cig., Jan.
  14. kúštrav, adj. mit zerzaustem, gekraustem Haar; zottig, Cig., Jan.; k. pes, BlKr.
  15. kúštravəc, -vca, m. ein Mensch mit krausem oder zerzaustem Haar.
  16. kúštrək, -trka, m. = kuštravec, Valj. (Rad).
  17. kȗtar, -rja, m. der Kuttenträger, Cig., Jan.
  18. kūtər, -tra, m. ein schnell segelndes Schiff, der Kutter, Cig. (T.).
  19. kútinar, -rja, m. der Quittenapfel, Jan.
  20. kútinarica, f. die Quittenbirn, Jan.
  21. kuzmǫ̑rka, f. = motovilec, der Rapunzel, C.; — die wilde Möhre (daucus carota), Medv. (Rok.).
  22. kvadrānt, m. četrt kota, astronomsko orodje: četrtnik, der Quadrant.
  23. kvadrāt, m. štirjak, das Quadrat.
  24. kvadrātən, -tna, adj. Quadrat-, quadratisch.
  25. kvadratūra, f. die Quadratur, Cig., Jan., Cig. (T.).
  26. kvadrinōm, m. četveročlenec, das Quadrinom ( math.), Cig. (T.).
  27. kvadrováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) quadrieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  28. kvaker, m. = kvekar, Cig.
  29. kvȃr, m. 1) der Schade, der Nachtheil; na (v) k. biti, zum Nachtheil gereichen, Cig., C.; v k. iti, zugrunde gehen, verderben, C., Z.; za k. mi gre, es verdirbt mir, geht mir zugrunde, Meg., C.; za k. spraviti kaj, beschädigen, verderben, C.; pod k. prodati, mit Schaden verkaufen, C.; k. je = škoda je, C., jvzhŠt.; — 2) der Fehler, der Naturfehler, Cig., Jan., C.; — 3) die Weinranke, Goriš.
  30. kvȃr, f. = kvar m. 1), Jurč., Žnid.
  31. kvára, f. = kvar, 1) Cig., Jan., Ig (Dol.); na kvari biti, Schaden leiden, Levst. (Močv.); na svojo kvaro, zum eigenen Nachtheile, Levst. (Nauk); poljska k., der Feldschaden, Levst. (Nauk); taka nemarnost je kvara dobrega, Slom.
  32. kvarantīna, f. eine Anordnung zur Verhütung der Einschleppung epidemischer Krankheiten, die Quarantaine, Cig.
  33. kvarantīnski, adj. Quarantaine-: k. troški, DZ.
  34. kvarcīt, m. der Quarzit ( min.), Cig. (T.).
  35. kvārčən, -čna, adj. Quarz-: kvarčni pesek, der Quarzsand, Cv.
  36. kvārəc, -rca, m. = kremenjak, der Quarz, Cig. (T.).
  37. kvárən, -rna, adj. 1) schädlich, nachtheilig, Mur., Cig., Jan., M.; — 2) schadhaft, Cig. (T.); beschädigt, benachtheiligt, Cig., SlN.; v blagu k., ogr.- Let.
  38. kvȃrež, m. der Schädiger, der Verderber, C.
  39. kváriti, -im, vb. impf. 1) beschädigen, verderben; orodje k.; k. koga, jemandem Nachtheil zufügen, Cig.; bližnjega na poštenju k., C.; — 2) kvari mi = škoduje mi, Vrt.
  40. kvarı̑vəc, -vca, m. der Verderber, Cig.
  41. kvárjati, -am, vb. impf. = kvariti, C.
  42. kvárjenje, n. das Verderben, das Beschädigen.
  43. kvarljìv, -íva, adj. schädlich, Cig. (T.), nk.; kvarljivi ptiči, Levst. (Nauk).
  44. kvarljívost, f. die Schädlichkeit, nk.
  45. kvarníca, f. die Beschädigerin, die Verderberin, Cig.
  46. kvarník, m. der Beschädiger, der Verderber, Cig., C.
  47. kvárnost, f. die Schädlichkeit, die Nachtheiligkeit, Cig., Jan.
  48. kvarohlę́pnost, f. die Schadenfreude, kajk.- Valj. (Rad).
  49. kvarováti, -ȗjem, vb. impf. k. komu, jemandem schaden, C.
  50. kvȃrstvọ, n. das Verderbnis, C.
  51. 1. kvȃrta, f. = karta, die Spielkarte; igrati na kvarte, Karten spielen, Cig., Zora; = igrati s kvartami, Cig.; k. metati, Karten aufwerfen, Cig.; gospodska k., die Figurenkarte, V.-Cig.
  52. 2. kvȃrta, f. četrtica, die Quarte, Jan. (H.); — = roguša, C.; — die Quarte (in der Tonkunst), Jan. (H.).
  53. kvartáč, m. der Kartenspieler.
  54. kvartȃnje, n. das Kartenspielen.
  55. kvȃrtar, -rja, m. der Spielkartenerzeuger, Cig., DZ.
  56. kvartárən, -rna, adj. četrtogorski, quartär ( min.), Cig. (T.).
  57. kvartarína, f. = kvartaščina, Jan. (H.).
  58. kvȃrtarstvọ, n. die Spielkartenerzeugung, DZ.
  59. kvartáščina, f. das Kartengeld, Cig.
  60. kvartáti, -ȃm, vb. impf. Karten spielen; = k. se, Cig.
  61. kvartȃvəc, -vca, m. der Kartenspieler.
  62. kvartȃvka, f. die Kartenspielerin.
  63. kvȃrtən, -tna, adj. Karten-; kvartni papir, Cig.
  64. kvartēt, m. četverospev, das Quartett.
  65. kvȃrtica, f. dem. kvarta; das Kärtchen.
  66. kvartír, -rja, m. das Quartier.
  67. kvartnína, f. das Kartengeld, Cig.
  68. kvartomèt, -mę́ta, m. die Kartenkunst, Cig.
  69. kvartomę̑təc, -tca, m. der Kartenkünstler, Cig.
  70. kvartopı̑rəc, -rca, m. der Kartenspieler.
  71. kvartopíriti, -ı̑rim, vb. impf. sich mit dem Kartenspielen abgeben: pijančevati in k., Str.
  72. kvartopı̑rka, f. die Kartenspielerin.
  73. kvȃsničar, -rja, m. der Hefenhändler, Jan. (H.).
  74. kvatȇrna, f. die Quaterne, Cig. (T.).
  75. kvátre, f. pl. die Vierzeiten, der Quatember; vsake kvatre, jedes Vierteljahr.
  76. kvátri, m. pl. = kvatre, Cig., M., Vrt., Levst. (Rok.), Notr.- Navr. (Let.).
  77. kvatrilijōn, m. eine Quatrillion, Cig. (T.).
  78. kvátrn, adj. Quatember-; kvȃtrni teden, kvatrna nedelja, kvatrni post; — kvatrna baba = čarovnica, GBrda.
  79. kvȃtrnica, f. der Quatembersonntag, die Quatemberzeit, Mur.
  80. kvę́dər, -dra, m. črevlji na k., na k. šivati, t. j. podplat na oglavje tako prišiti, da je rob oglavja ven obrnjen in se šiv na oglavju vidi; — prim. nem. das Queder, eine Einfassung mit einem Saume; srvn. querder, bav. quartier, C.
  81. kvę́drast, adj. na kveder narejen; k. črevelj, Zora.
  82. kvę̑drnik, m. = kvedrovec, Cig.
  83. kvę́drovəc, -vca, m. žrebelj za črevlje na kveder narejene, Polj.
  84. kvę́drski, adj. = kvedrast, Jurč. (Zb. sp.).
  85. kvēker, -rja, m. ud neke angleške verske družbe, der Quäker.
  86. kvēstor, -rja, m. starorimski finančni uradnik, der Quästor, Cig., Jan.
  87. kvestūra, f. die Quästur, Cig.
  88. kvintȇrna, f. die Quinterne, Cig. (T.).
  89. kvortę̑š, m. = kureš, Valj. (Rad).
  90. kvȓčje, n. die Binse (scirpus lacustris), C.; — prim. kovrčje.
  91. kvr̀d, kvŕda, m. = kveder, Št.; — dicke Schuhsohle, SlGradec- C.; — schlechter Schuh, C.
  92. kvŕga, f. = hrga, der Knorren, Valj. (Rad), BlKr.
  93. kvȓhati, * -am, vb. impf. hüsteln, kränkeln, C., SlGor.
  94. kvŕhav, adj. kränkelnd, C.
  95. kvȓkati, -am, vb. impf. 1) den Laut kvrk von sich geben, Jarn., C.; — 2) vino k., Wein saufen, C.
  96. láber, -bra, m. bajeslovno bitje: majhen dedek, bel in svetel, Pjk. (Črt. 85.).
  97. laberdān, m. der Laberdan, der eingesalzene und gedörrte Stockfisch, Erj. (Ž.); — prim. rus. labardanъ.
  98. láberje, n. die Geröllhalde, die Schutthalde: naše njive so vse v laberju, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.);
  99. labirīnt, m. blodnjak, der Irrgang, das Labyrinth.
  100. labirīntski, adj. labyrinthisch, Jan. (H.).

   16.201 16.301 16.401 16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001 17.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA