Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (16.301-16.400)

  1. krščȃnstvọ, n. das Christenthum.
  2. krščávanje, n. das Taufen, M.
  3. krščávati, -am, vb. impf. taufen, ogr.- Mik., Valj. (Rad).
  4. kȓščba, f. = krstitva, C.
  5. krščę́nəc, -nca, m. der Täufling, Cig., Jan., C.
  6. krščeníca, f. 1) die Christin, Mur., Jan., ogr.- C.; joh tebi, o krščenik, o krščenica, Guts. (Res.); tudi: kŕščenica, Valj. (Rad); — 2) die Dienstmagd, Mur., Cig., Jan., Mik., Ljub., Notr.; v tem pomenu kŕščenica ali krščę́n(i)ca; — das Mädchen, (kŕščenica) Notr., Dol.- Levst. (Rok.).
  7. krščeník, m. der Getaufte, Mur.; pobožni krščeniki — neso radi govorili o poganskej gnusoti, Levst. ( LjZv.); — = kristjan, Guts., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr., Bas., Guts. (Res.), ogr.- C., Notr.
  8. kŕščenje, n. = krščevanje, Mik.
  9. krščevȃłnica, f. die Taufkapelle, C., Burg.
  10. krščevȃnje, n. das Taufen, die Taufhandlung.
  11. krščeváti, -ȗjem, vb. impf. taufen, in der Ertheilung der Taufe begriffen sein; — vino krščevati, LjZv.; — prim. krstiti.
  12. kȓšəc, -šca, m. der Kies, C.; železni, bakreni k., der Eisen-, Kupferkies, Erj. (Min.).
  13. kršək, -ška, adj. zäh, Jan. (?)
  14. kršẹ̑lj, m. 1) die Filzlaus (pediculus pubis), Mur., Cig., Mik., SlGor.; — 2) neki črv v živinskem črevesu, M., Valj. (Rad), vzhŠt.
  15. kršẹljíca, f. die noch nicht vollgesogene Zecke, Štrek.
  16. kŕšən, -šna, adj. 1) prächtig, Z.; bieder, Dol.- Cig.; — 2) kršno, hurtig, C.; — prim. hs. kršan, felsig; wacker.
  17. krševína, f. steiniger Boden, SlN.; — prim. 1. krš.
  18. krševı̑t, adj. steinig, voll Gerolle, C.
  19. kršı̑n, m. die Pollinie (pollinia gryllus), Kras, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.
  20. kŕšiti, kȓšim, vb. impf. brechen, abbrechen, M.; — z Golavca se krši prst, lagert sich ab, Levst. (Močv.); schmälern, M.; založnino k., die Caution schmälern, DZ.; pomoč k. komu, Levst. (Pril.); Eintrag thun: k. ponižnost, Cv.; — prim. krušiti in hs. kršiti.
  21. kŕšiti se, kȓšim se, vb. impf. sich emporsträuben (von Federn), Z.; sich brüsten, Jan.; — prim. 2. krš.
  22. kȓšje, n. das Steingerölle, Cig., C., Nov.
  23. kršljíkovəc, -vca, m. neka vinska trta, Jarenina ( Št.)- Erj. (Torb.); die rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.
  24. kr̀t, kŕta ( kȓt, Dol.), m. der Maulwurf (talpa europaea); boji se dneva kakor krt; — slepi k., der blinde Maulwurf (talpa caeca), zlati k., der Goldmaulwurf (talpa inaurata), Erj. (Z.).
  25. krtáč, m., Danj.- Mik., pogl. krtača.
  26. krtáča, f. 1) die Bürste; — 2) der Wollkamm, Mur., Jan., Savinska dol.; — prim. nem. die Kardätsche, lat. carduus, Distel.
  27. krtȃčar, -rja, m. der Bürstenbinder, Cig., Jan.; — der Kardätschenmacher, Cig.
  28. krtáčenje, n. das Bürsten.
  29. krtáčica, f. dem. krtača.
  30. krtáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) bürsten; obleko k.; — 2) kardätschen, Mur., Cig.; volno k., Z.
  31. krtár, -rja, m. der Maulwurffänger, Cig., C., Gor.
  32. kŕtati, -am, vb. impf. = škrtati, Fr.- C.
  33. kȓtəc, -tca, m. dem. krt.
  34. kȓtək, -tka, m. dem. krt; 1) kleiner Maulwurf; — 2) der Ameisenlöwe, Cig.
  35. 1. krtíca, f. 1) = krt, Mur., Frey. (F.); — das Maulwurfsweibchen; — 2) die Schermaus (hypudaeus terrestris), Frey. (F.), Št.; — 3) = roka (šaljivo), Dol.
  36. 2. krtíca, f. 1) der Knoten am Garn: nit v krtice gre, C.; — v krtice iti, hoditi, sich hinter den Ohren kratzen, zappeln, Cig.; — zabrekla žila na nogi, die varix der Venen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — nam. krotica.
  37. krtíce, f. pl. das Raffholz, Cig.; ausgerodetes Wurzelwerk, Z.
  38. krtíči, m. pl. neke sani z debelimi kratkimi saninci, na katere debeli konec dolgih debel nalagajo, Gor.; (morda nam. kratiči?).
  39. krtíčiti se, -ı̑čim se, vb. impf., Slom., pogl. krotičiti se.
  40. krtína, f. der Maulwurfshaufen.
  41. krtı̑njak, m. der Maulwurfshaufen.
  42. krtínovəc, -vca, m. = krtinjak, Mur.- Cig.
  43. krtíš, m. ein Büschel Rauchtabak, SlGor.- C.; — prim. madž. kötés, C.
  44. krtíšče, n. = krtinjak, Cig.
  45. krtníca, f. die Maulwurfsfalle, C.
  46. krtnína, f. = krtina, Gor.
  47. krtoróvina, f. = krtina, C.
  48. kŕtov, adj. Maulwurfs-; v krtovi deželi, im Grabe, v krtovo deželo iti, sterben.
  49. 1. krtovíca, f. die Maulwurfsgrille (gryllotalpa), Kras- Erj. (Torb.).
  50. 2. krtovíca, f., Cig., Jan., Valj. (Rad), pogl. krotovica.
  51. krtovína, f. 1) = krtina, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) das Maulwurfsfell, Cig.
  52. krtovı̑njak, m. = krtina, C., Npr.- Kres.
  53. krtovínovəc, -vca, m. = krtina, Pjk. (Črt.).
  54. kŕtovka, f. das Maulwurfsweibchen, Cig., Jan.
  55. krȗc, m. ein tüchtiger Bursche, vzhŠt.
  56. krȗcati, -am, vb. impf. gebeugt einhergehen, C.; sich neigen: cvetje, trava, seno kruca, ako se ne pokosi, Vrsno- Erj. (Torb.).
  57. 1. krúcəlj, -clja, m. alter, gebeugt einhergehender Mann, C.
  58. 2. krúcəlj, -clja, m. der Eiszapfen, Rez.- C., Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. kruncelj.
  59. krucljáti, -ȃm, vb. impf. gebeugt, schwerfällig einhergehen, C.
  60. krȗgla, f. der Krug, Meg.- Mik., Dict., C.; eno kruglo medu, Dalm.; lončena posoda za vodo, Kr.; — prim. bav. krugel f., Levst. (Rok.).
  61. krùh, krúha, m. 1) das Brot; domač k., das Hausbrot; črn, bel k., Schwarz-, Weißbrot; belega kruha pijan = kdor se prevzame, ker se mu predobro godi, LjZv.; mlad k., frisch gebackenes Brot, Cig., Jan., C.; mali k., der Pfefferkuchen, der Honigkuchen, Cig., Gor.; črstvi k., der Zwieback, C.; veseli kruh, (ki ga svatje ali botre dele), Pjk. (Črt.); močni k., das Weihnachts- oder Dreikönigsbrot, C., Št.- Pjk. (Črt. 73.); nebeški k., das Himmelsbrot; — Koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- C.; iz te moke ne bo kruha, daraus wird nichts; — der Unterhalt, das Auskommen; beraški k., das Bettlerbrot; ob svojem kruhu živeti, vom eigenen Verdienste leben, M.; iti s trebuhom za kruhom, nach Brot gehen, Cig.; — 2) stari kruh, das Mutterkorn (secale cornutum [claviceps purpurea]), SlGor.- Erj. (Torb.); tudi: das Geißblatt (lonicera caprifolium), Št.- Erj. (Torb.); — stari ali božji k., die Heckenkirsche (lonicera xylosteum), vzhŠt.- C.; — zeleni k., der Epheu, C.; bogčev k., = božji kruhek, zajčja detelja, der Hasenklee (oxalis acetosella), C.
  62. krȗhar, -rja, m. 1) der Brotverkäufer, der Platzbäcker, V.-Cig., C., Let.; — 2) der Brot-Klopfkäfer (anobium paniceum), Erj. (Ž.).
  63. krȗharica, f. die Brotverkäuferin, Cig., C.
  64. kruhárnica, f. das Brotmagazin, Levst. (Pril.); die Brotbank, Cig.
  65. krúhavəc, -vca, m. človek, ki ima dosti kruha: čič ne da nič, delavec je kruhavec, Valj. (Rad).
  66. krȗhəc, -hca, m. dem. kruh.
  67. krȗhej, m. = kruhek, Jan., C., Slom.
  68. krȗhək, -hka, m. dem. kruh; das liebe Brot, M.; mali k., der Pfeffer- oder Honigkuchen, Cig., Gor.; das Zuckerbrot, Cig.; božji k., der Hasenklee (oxalis acetosella), Dol.
  69. krȗhič, m. = kruhek; — das Weißbrot, C.
  70. kruhobǫ̑rəc, -rca, m. der nur um sein Auskommen, sein Brot sich bemüht, C., nk.
  71. kruhobǫ̑rstvọ, n. das Ringen um das Auskommen, C., nk.
  72. kruhodájən, -jna, adj. Brot gebend: kruhodȃjni nauk, das Brotstudium, Cig., Jan.
  73. kruhodȃvəc, -vca, m. der Pflegevater, Cig.
  74. kruhodȃvka, f. die Pflegemutter, Cig.
  75. kruhojẹ̑dəc, -dca, m. der Brotesser, Cig.
  76. kruhopę́čica, f. die Brotbäckerin, die Platzbäckerin, BlKr.
  77. kruhopę́čiti, -pę̑čim, vb. impf. Brotbäcker, Platzbäcker sein (kruh peči za prodajo), BlKr., jvzhŠt.
  78. kruhopę̑člja, f. die Brotbäckerin, Ljub. ok.
  79. kruhopèk, -pę́ka, m. der Brotbäcker, der Platzbäcker, Habd.- Mik., Jan., Dalm.
  80. kruhopę́kinja, f. die Brotbäckerin, Dalm.
  81. kruhopę́kovica, f. die Brotbäckerin, Habd.- Mik.
  82. krúhov, adj. Brot-; kruhova skorja, die Brotrinde; k. močnik, der Brotbrei, Cig.
  83. krúhovəc, -vca, m. 1) jed iz kruha, Valj. (Rad), Notr.; der Brotbrei, Cig.; die Brotsuppe, C.; — 2) gemengtes Getreide, V.-Cig.; — = meh žita za kruh, Gor.- DSv.; — 3) der Brotbaum, Cig., Jan.; pravi k., echter Brotfruchtbaum (artocarpus incisa), opični k., der Affenbrotfruchtbaum (adansonia digitata), Tuš. (R.).
  84. krúka, f. 1) die Kurbel, C., zapŠt.; — 2) die Ochsenjochkrümmung, C.
  85. krȗkla, f. die Krücke, Meg., Jarn., Goriš.; — iz nem.
  86. krúkniti, krȗknem, vb. pf. sich neigen, zusammensinken, C., Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. krucati.
  87. krȗl, m. das Gegrunze, Jan. (H.).
  88. krȗlba, f. das Grunzen, Jan. (H.).
  89. krúle, -eta, n. das Schwein, Čb.- Valj. (Rad).
  90. krȗləc, -lca, m. 1) der Grunzer, Z.; — 2) der schwalbenartige Knurrhahn (trigla hirundo), Erj. (Z.).
  91. krulı̑ncati, -am, vb. impf. grunzen (o mladih prasičkih), M., Notr.
  92. 1. krúliti, -im, vb. impf. grunzen; svinje krulijo; — kollern: po trebuhu mi kruli, Cig., Jan., jvzhŠt.; nič v ustih — kruli po črevesu, Npreg.- Jan. (Slovn.); — balzen (vom Birkhahn), Cig.; — girren: golob kruli, Z.
  93. 2. kruliti, -im, vb. impf. verstümmeln, Meg.- Mik.
  94. krulı̑vəc, -vca, m. der Grunzer; — der Bauchredner, Valj. (Rad).
  95. kruljáti, -ȃm, vb. impf. hinken, Cig.
  96. krúljav, adj. lahm.
  97. krúljavəc, -vca, m. der Lahme.
  98. krúljavost, f. die Lahmheit.
  99. krúljenje, n. das Grunzen; das Gekoller; das Gegirre.
  100. krúmpast, adj. = šantav; — prim. bav. krump.

   15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301 16.401 16.501 16.601 16.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA