Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (16.201-16.300)

  1. krǫ̑žən, -žna, adj. Kreis-, kreisförmig, Cig.; krǫ̑žni oblok, der Rundbogen, Cig. (T.); krožni dokaz, der Zirkelbeweis, Cig. (T.).
  2. krǫ́ženje, n. das Kreisen, C.; die Kreisbewegung, der Kreislauf, Cig. (T.); der Umlauf ( z. B. des Geldes), C.
  3. krǫ̑žica, f. dem. kroža; das Trinkglas, Mur., Cig., vzhŠt.; dati komu krožico vina, Npr.- Kres.
  4. krožič, m. dem. krog; — = krompir, Pohl. (Km.).
  5. krožilice, f. pl. ein Sternbild: die Gluckhenne, Z.
  6. krožilički, ** m. pl. das Sternbild der Plejaden, M.
  7. krožı̑təv, -tve, f. das Kreisen, der Kreislauf, Cig., Jan.
  8. krǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) abrunden, Mur., Cig.; — repo k., die Rübe schälen, Z., Dol.; — 2) žito k., das Getreide reitern, Z., C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) pesem k., ein Lied schlecht singen, Cig.; Reime machen, Z.; kdor pevcev peti kaj ne ve, Od letnih časov kroži, Preš.; — 4) umgeben: v ozadju jih (griče in holme) krožijo nizki bukovi in gabrovi gozdi, LjZv.; — 5) sich im Kreise bewegen, kreisen, Z.; k. z glavo, s trupom, z rokami, Telov.; — sich herumtreiben, vagieren, Cig., Jan., M.; — lavieren, kreuzen: z ladjo k. ( polj.), Cig., Jan., Cig. (T.), Zora; — in Umlauf sein, circulieren, Cig., Jan., C., nk.
  9. krǫ̑žka, f. die Kreismuschel, Cig.
  10. krǫ̑žnica, f. die Kreislinie, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  11. krǫ̑žnik, m. der Teller, Cig., Jan., M., nk.; — čarodelni k., der Thaumatrop, Cig. (T.).
  12. krožnína, f. der Flächeninhalt des Kreises, Cel. (Geom.).
  13. krožnosẹ́nčən, -čna, adj. kreisschattig, Cig.
  14. krožnosẹ̑nčnik, m. krožnosenčniki, kreisschattige Völker, Cig.
  15. krǫ́žnost, f. die Kreisförmigkeit, Cig.
  16. kr̀p, kŕpa, adj. hart, fest, compact: krpa zemlja, ogr.- C.; — prim. krpek.
  17. kr̀p, kŕpa, m. psovka staremu človeku: stari k., Npes.-Vraz.
  18. kŕpa, f. 1) der Flicklappen; der Leinwand-, Tuch- oder Lederfleck; krpo prišiti; — 2) der Flecken: mačka ima črne krpe, ogr.- C.
  19. krpȃc, adv. imstande, Z.; — prim. it. capace.
  20. krpáč, m. der Flicker; črevljarski k., der Flickschuster, Vrt.
  21. krpáča, f. die Stopfnadel, Jan. (H.).
  22. krpačíca, f. die Flickerin, Jan.
  23. krpȃłnica, f. 1) das Flickzimmer, DZ.; — 2) orodje, s katerim se izkopava repa, korenje, Dol.
  24. krpȃłnik, m. der Reutspaten, V.-Cig.
  25. krpanína, f. das Geflicke, Cig.
  26. kŕpanje, n. das Flicken.
  27. krpár, -rja, m. = krpač, Cig., Jan.
  28. krparíca, f. = krpačica, Cig., Jan.
  29. krparı̑ja, f. die Flickerei, das Flickwerk.
  30. krparína, f. der Flickerlohn, Cig.
  31. krpáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Flicken abgeben; — pfuschen, Cig., C.
  32. kŕpast, adj. gelappt, Jan.; k. list, Tuš. (B.); krpaste noge, Lappenfüße, Cig. (T.).
  33. kŕpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) flicken; hlače, črevlje k.; streho krpati, das Dach ausbessern, jvzhŠt.; — 2) reißen, aufreißen, Lašče- Erj. (Torb.); — ein Hirtenspiel spielen, bei dem Erde aufgerissen wird, Lašče- Levst. (Rok.).
  34. kŕpavəc, -vca, m. der Flicker, Mur.; — der Pfuscher, M.
  35. krpȃvsati se, -am se, vb. impf. sich zupfen, C.; — zanken: otroci se krpavsajo, Guts., Cig.
  36. krpčáti, -ȃm, vb. impf. steif machen, stärken, Z.; pogl. krepčati.
  37. kȓpəc, -pca, m. der Schuh ( zaničlj.), Zora.
  38. kŕpək, -pka, adj., nam. krepek; steif, jvzhŠt.; — stark, fest, Krelj- M., Notr.; krpko platno, starke Leinwand, Cig.; k. les, festes Holz, C.; vsako bolj krpko reč neka čudna moč skupaj drži, da ne razpade v svoje prvine, Vrtov. (Km. k.).
  39. krpẹ̑li, f. pl. 1) die Seitenhölzer des krplje genannten Netzes, Mur.; — 2) die gabelförmige Doppeldeichsel, in die das Vieh gespannt wird, C.
  40. krpèlj, -élja, m. 1) die Vogelmilbe (dermanyssus avium), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — die Filzlaus, Cig., Mik., Lašče- Erj. (Torb.); (krpẹ̑lj, Mik., Valj. [Rad]); — 2) oni ločec pri plužnih kolesih, za katerega drži, kdor ravna plug, da gre jedno kolo zmerom po jarku, (kŕpelj) BlKr.; prim. krepela — 3) der Taschenveitel, (krpel) vzhŠt.- C.
  41. krpẹ̑lje, f. pl. 1) = krplje 2), Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — 2) der hölzerne Bogen am Dreschflegel, C., vzhŠt.
  42. krpẹ́ljen, -ljna, adj. h krpeljam (krpljam) spadajoč: krpẹ̑ljni locenj, das Seitenholz des Tragnetzes (krplje), Danj. (Posv. p.).
  43. krpẹ́ljiti, -ẹ̑ljim, vb. impf. za krpelj držati in ravnati tek kolescem plužnim, BlKr.
  44. krpelka, f. = krepelec, der Knüttel, C.
  45. krpenčək, -čka, m. = podlasica, Dol.; — prim. kepen.
  46. krpetáti, -ȃm, vb. impf. flicken, C.
  47. krpetína, f. stara krpa, M., Z.
  48. krpezíca, f. der Knüttel, Vrt.; Mečeš bratca in sestrico S kamenom in krpezico, Levst. (Zb. sp.); kratka palica, da se ž njo sadje klati, Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  49. kȓpež, m. das Flickwerk, Z.; krpež, trpež kočo obdržava, Npreg.- Kr.; tudi: krpèž, -ę́ža, LjZv., Levst. (Zb. sp.).
  50. kŕpica, f. dem. krpa; pl. krpice, in Fleckchen geschnittener dünn gerollter Nudelteig ("Fleckerl"), Mur., ogr.- C., vzhŠt.
  51. krpiguz, m. das Klettengras (tragus racemosus), Cig.
  52. krpína, f. der Lumpen, Mur., Cig.
  53. krpínica, f. krpinice so zobčasti ob šivih raševnate obleke prišiti traki med hribovci v Savinski dolini, Pjk. (Črt.).
  54. kŕplja, f. 1) der Schneeschuh, Cig., Jan.; krplje so prepleteni obročki, katere si na noge privezujejo, da se ne vdirajo toliko, kadar po snegu hodijo, Notr., Gor., Lašče, Bolc- Erj. (Torb.), Savinska dol.; popotovati v najhujši zimi v krpljah, Cv.; krplje navezati na noge, Zv.; — 2) pl. krplje, ein Netz mit zwei gebogenen Seitenhölzern, die zusammengeschlagen dasselbe schließen; es dient zum Tragen von Heu, Stroh, Streu u. dgl., Mur., Kres, vzhŠt.; — (o velikih ustih), C.
  55. krponǫ̑žəc, -žca, m. der Blattfußkrebs (apus cancriformis), Erj. (Ž.).
  56. krpóta, f. das Flickwerk, ogr.- C.
  57. 1. krpúca, f. der Flicklappen ( zaničlj.), Jan.
  58. 2. krpúca, f. krpuco držati = krputiti se, Ig (Dol.).
  59. krpúcanje, n. das Flicken, Cig., M.
  60. krpȗcar, -rja, m. der Flicker, der Pfuscher, Cig., Jan.
  61. krpúcati, * -am, vb. impf. flicken ( zaničlj.), Mur., Cig., Jan.; kdo bi na Martinji dan vbadal in krpucal! Glas.; — pfuschen, Jan.
  62. krpȗcnik, m. der Flicker ( zaničlj.), M., Levst. (Zb. sp.).
  63. krpúča, f. = gruča, Notr.; — prim. kopuča, klopuča.
  64. krpúčica, f. dem. krpuča: k. leščnikov, Notr.- Levst. (Rok.).
  65. krpúlja, f. = divja koza, die Gemse, V.-Cig.
  66. krpútiti se, -ȗtim se, vb. impf. = jezno se napenjati (o živalih), Tolm.; — nam. kreputiti se, Levst. (Rok.).
  67. krsíka, f. = krhlika, die Bruchweide (salix fragilis), Lašče- Erj. (Torb.).
  68. krsíkovina, f. = krsika, Lašče- Erj. (Torb.).
  69. krslepati, -am, vb. impf., Buče ( Št.)- C., pogl. krslupati.
  70. krslepíčiti, -ı̑čim, vb. impf. = krslepati, Buče ( Št.)- C.
  71. krslipa, f. ( m.) eine triefäugige Person, ogr.- C.; ( nam. krslupa?).
  72. krslupalica, f. das Augentriefen, vzhŠt.- C.
  73. krslupati, -am, vb. impf. mit dem Lichte fackeln, C.; naglašati je menda: krslupáti; prvi del besede je morda nastal iz "kres"; prim. kresontati.
  74. krsmotati, -am, vb. impf. = krslupati, Z.
  75. kr̀st, kŕsta ( kȓst, Dol.), m. 1) die Taufe; h krstu nesti otroka; — = sprejem v fantovstvo: vina za krst plačati, Zora; — 2) der Christ, Jan.; tega živ krst ne ve, das weiß keine lebende Christenseele; storil bom, če je le živemu krstu mogoče, Zora; tega ne more živ krst povedati, Jurč.; ni božjega krsta, es ist keine Seele da, C.
  76. kŕsta, f. die Todtentruhe, der Sarg, nk.; — die Truhe: krsta peska, Levst. (Cest.); — stsl.
  77. krstan, m. = kristan, das Pfluggestell, Jan.
  78. kŕstən, -stna, adj. Tauf-; krstno ime, der Taufname; krstni list, der Taufschein; krstni oče, der Taufpathe, Cig.
  79. krstibog, m. = krstnik: Ivan krstibog, Levst. (Zb. sp.).
  80. krstı̑łnica, f. der Taufbrunnen, C.
  81. krstı̑łnik, m. der Taufstein, M.
  82. krstiłnják, m. der Taufstein, Nov.
  83. krstína, f. = botrina, C.; pl. krstine, das Taufmahl, C.; (krstinje, Jan.).
  84. krstı̑tək, -tka, m. die Taufe, Raič (Slov.); nav. pl. krstitki, die Taufhandlung, C.; tudi: das Taufmahl, C.
  85. krstı̑telj, m. der Täufer, ogr.- Let., Valj. (Rad).
  86. kŕstiti, kŕstim, vb. impf. et pf. ( Mik. (V. Gr. IV. 297., 771.) 1) taufen; otroka k., za krščeni svet! = um Gottes willen! Jurč.; — 2) einen Namen geben: nelepo k. koga, Jurč.; — 3) vino k., dem Wein (im Fass) Wasser beimengen; krščeno vino; — tudi krstíti, Št.
  87. krstı̑tka, f., C.; nav. pl. krstitke = krstitki, Jan.
  88. krstı̑tva, f. die Taufhandlung, C., DZ.; — die Namengebung ( z. B. bei naturgeschichtlichen Objecten): k. po zasluženih možeh, Erj. (Izb. sp.).
  89. kȓstki, m. pl. krstna pojedina, C.
  90. 1. krstníca, f. die Todtenkammer, Svet. (Rok.), Spod. Idrija- Erj. (Torb.), Notr.
  91. 2. krstníca, f. 1) das Taufwasser, Mur.; — 2) der Taufstein, Mur.; kamenita k., Bes.; — 3) der Taufsamstag, Mur.; krstnico obhajati, Z.; binkoštna k., Cig.
  92. krstník, m. 1) der Täufer; sv. Janez krstnik; — 2) bajeslovno bitje, Navr. (Let. 1887. 106.); prim. kresnik 2).
  93. krsútati, -tam, vb. impf. mit dem Lichte fuchteln, fackeln, C.; — pogl. kresontati.
  94. 1. kr̀š, kŕša, m. 1) der Fels, C.; na nerodovitni krš zemlje nanašati, SlN.; — prim. hs. krš.
  95. 2. kr̀š, kŕša, m. 1) der Strauch, Jan., Pot.- M.; — 2) der ausgepresste Traubenstock (= koš), C., Poh.
  96. krščák, m. = klobuk, ogr.- C., Valj. (Rad).
  97. krščȃn, m. = kristjan, Jan., ogr.- M.
  98. krščánjenje, n. die Bekehrung zum Christenthume, C.
  99. krščȃnka, f. = kristjanka, Valj. (Rad).
  100. krščȃnski, adj. christlich; k. nauk, die Christenlehre, der Katechismus; to ni po krščansko, das ist unchristlich.

   15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301 16.401 16.501 16.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA